Trma - ko najstnik pokaže svojo močno voljo

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 2.2.2021

Tokrat se bomo pogovarjali o trmastih mladostnikih. Sama sem le-te raje označila kot mladostnike z močno voljo, kdo drug pa bi jih morda opredelil kot svojeglave, uporniške, zahtevne, naporne, …

Trma pri otroku je velik izziv za starše

Na kaj pomislite ob besedi trma? Si predstavljate malčka v tistem obdobju, ko se je za izpolnitev svoje želje pripravljen vreči na tla in se ob tem »dreti kot žerjav«? In ob njem si zlahka zamislite še nemočnega roditelja, ki obupano vije roke in si morda za hip zaželi, da bi se vdrl v zemljo. Še posebno takrat, ko je okoli množica ljudi, ki radovedno opazujejo, kako se bo znašel in če mu bo uspelo ukrotiti to trmasto malo bitje.

Zagotovo je otrokova trma velik povzročitelj stresa pri starših, zato je v takšnih situacijah pomembno, da znajo poskrbeti za svoje duševno zdravje in dobro je, da obvladajo katero od preprostih tehnik za umiritev in obvladovanje stresa.

Trma pri najstniku

Najstništvo je obdobje, ko je mlad človek poln hormonov. Hormoni pa imajo neverjetno moč. Uravnavajo vse telesne funkcije, pomagajo se nam odzivati na posebne življenjske situacije in pomembno sodelujejo pri tem, da se človeška vrsta nadaljuje. Hormoni ki sodelujejo pri slednjem, so najbolj aktivni v obdobju spolnega dozorevanja. Skrbijo za to, da mladega človeka premetava kot majhen lesen čolniček na razburkanem morju. Mladostnik se tako znajde v situacijah, ko ga nekaj žene, pa še sam ne ve, kaj je to in zakaj ga to »sili« v dejanja in reakcije, ki jih še sam ne razume. In kako naj bi ga potem razumeli odrasli?

Razumevanje in empatija

A ravno razumevanje je pomembno. Pomembno je, da odrasli mladostniku pokažemo, da ga razumemo in sprejemamo. Da ga ne sodimo, ko eksperimentira z novimi izkušnjami, da bi odkril svojo identiteto, ampak da mu po svojih najboljših močeh pomagamo prebroditi to težavno obdobje. Pomembno je vedeti, da otrokova trma ni njegova slabost ali značajska napaka, temveč razvojna značilnost, ki predstavlja pomemben most k nadaljnjemu dozorevanju. To je prvi pomemben izraz mladostnikove razvijajoče se osebnosti z lastno voljo. Trma kaže tudi mladostnikovo željo, da bi zavestno vplival na okolje okoli sebe in ga spreminjal.

Pogovor, pogovor, pogovor

Dobrodošli so kratki in jedrnati pogovori brez branja litanij, brez očitkov in brez dolgotrajnih razlag. Pomembno je, da izkoristimo vsako mladostnikovo pobudo za pogovor in da si takrat vzamemo čas in mu prisluhnemo. Ne zavrnimo ga, ko pokaže, da bi se rad pogovarjal. Če ga bomo zavrnili, češ da ta hip nimamo časa, bomo lahko priložnost za ta pogovor za vedno izgubili. Naj počaka, karkoli že bi morali postoriti. V tem obdobju naj bo na prednostnem seznamu naš mladostnik. 

Ne jemljimo stvari osebno      

Ko ima mladostnik izbruhe in nas obtožuje, nam očita in nas celo žali, ostanimo »zunaj« tega, na varnih in trdnih tleh. Ne dovolimo si misliti, da smo slabi starši, ker najstnikov izpad v resnici nima nič s tem, kako dobri starši smo. Ker se on težje obvlada, se obvladajmo mi in ne jemljimo izrečenega osebno. Glejmo na to tako, kot gledamo na nevihto, za katero natančno vemo, da bo minila in da bliski in grmenje niso namenjeni temu, da bi strašili nas, ampak so povsem naravno dogajanje.

Nikoli se ne vpletajmo v nesoglasja, ki se ne izvajajo varno in spoštljivo. Jasno povejmo, da se na tem nivoju ne bomo pogovarjali in da bomo na voljo, ko bo mladostnik pripravljen na spoštljivo in umirjeno komunikacijo.

Ne dovolimo si spodnesti tal pod nogami

Dobro je, če starši delamo na sebi in se učimo različnih tehnik obvladovanja jeze in občutkov nemoči, ki nam bodo v ključnih trenutkih pomagala obvladovati čustva in da se kljub težkim situacijam znamo umiriti. Ostanimo torej mirni in konsistentni. Mladostnik v teh ključnih trenutkih še kako potrebuje naš »razum«, če je že svojega za hip izgubil. To je pomembno tudi zato, ker se bo v teh situacijah od nas učil reakcij in ker bo najverjetneje prav naš vedenjski vzorec odnesel s seboj v obdobje odraslosti.  

Naša pravica in tudi dolžnost je, da rečemo NE

Za mladostnika smo odgovorni mi, zato imamo pravico in dolžnost, da mu postavljamo meje. Le-te morajo biti jasne, razumske in smiselne. Postavljajmo jih skladno z lastnim vzgojnim slogom in tistim, za kar verjamemo, da je prav in dobro za otroka. Ne zapletajmo stvari s tem, da bi počeli nekaj, kar počnejo drugi ali zato, ker smo nekje nekaj prebrali. Pravila igre postavljajmo glede na to, kar se nam zdi pomembno in prav ter svoje odločitve izrazimo samozavestno in odločno, saj bi mladostnik vsak naš morebitni dvom vase hitro spregledal.

Vztrajajmo in bodimo dosledni

Ne popuščajmo na področjih, kjer so »pravila igre« znana. Poskusimo ohraniti mirne živce, ko nas najstnik ignorira. Mirno ponavljajmo svoje zahteve, dokler ne bodo izpolnjene. Priznati pa je treba, da je to naloga, za katero je potrebne tudi veliko naše močne volje, vztrajnosti, konsistence in potrpežljivosti. Vsaka nedoslednost mladostniku pošlje neustavljivo dvojno sporočilo, kar ga zbega.

Mladostnik ne sme dobiti občutka, da je bil zaradi izbruha trme bodisi nagrajen bodisi kaznovan. S svojim odzivom mu moramo pokazati, da taki izbruhi ničesar ne spremenijo ne na boljše in ne na slabše.

Dogovarjajmo se in iščimo kompromis

Del starševstva najstnika je učenje popuščanja, iskanje kompromisa in pozivanje k trezni argumentaciji, ko nastopijo nove, nepreizkušene situacije. Prosimo najstnika, naj nas poduči o stvareh o katerih morda vemo manj od njega. Pokažimo mu, da smo mu pripravljeni prisluhniti in da lahko z dobrim utemeljevanjem doseže več kot s trmo in uporništvom. Seveda pa to ne pomeni, da njegovim prošnjam in željam ustrežemo, če se s tem ne strinjamo in presodimo, da so lahko za mladostnika škodljive ali celo nevarne.

Počakajmo, da se strasti umirijo

Ta nasvet ne velja samo za odnos z mladostnikom, ampak je dobro pravilo v vseh odnosih tekom celega življenja.

Ko so čustva mladostnika razburkana, nas ne bo slišal, ko mu bomo poskušali pojasniti, da trmarjenje in svojeglavost nista konstruktivni reakciji. Zato s treznim pogovorom počakajmo. Ko se mladostnik umiri, se bomo lažje pogovorili o vsem skupaj in takrat bo lahko prišlo do dialoga, ki bo razjasnil poglede enega in drugega in pripeljal do »win-win izida« oziroma občutka, da smo na koncu vsi zadovoljni. Včasih je v trenutku močnega izbruha mladostniku celo dobro dati občutek, da ima prav in mu prepustiti, da se mu za hip zazdi, da vodi igro on. S tem bomo pospešili njegovo pomiritev, ko bomo začeli igro voditi mi in ga napeljali na umirjen pogovor ter analizo dogodkov in izida. Slednja je pomembna, da bo to mlado bitje spoznalo, ali je s trmo kaj doseglo in kaj je to bilo in morda uvidelo, da je z nenadzorovano eksplozijo čustev doseglo manj, kot bi z mirnim in argumentiranim pogovorom. Prav pogovor je tisto orodje, ki bo mladega človeka pripeljalo do spoznanja, da z nekontroliranimi izpadi trme najbolj škodi sebi in odnosom s tistimi, ki jih ima v resnici najbolj rad.

Prepoznavanje čustev in učenje obvladovanja le-teh traja vse življenje

Življenjska obdobja človeka v zvezi z močno voljo in vztrajanjem pri svojem prav ali želji po doseganju željenega ne glede na ceno, prinašajo vedno nekaj novega. Prehajajo od malčka, ki se mirno vrže na tla sredi trgovine do mladostnika, ki neusmiljeno vztraja pri svojem. Sledi obdobje partnerstva v katerem težave največkrat povzroča vojna dveh močnih egov, ki želita dokazati svoj prav. In vzorci upravljanja s čustvi in težavnimi situacijami, ki jih vsak izmed njiju prinese iz svojega okolja. Šele z leti in na podlagi številnih izkušenj začne notranji svet človeka umirjati in pride čas, ko posameznik spozna, za katere stvari je vredno »praskati in gristi« in katere tega niso vredne. Žal pa večinoma ta čas nastopi najpogosteje šele v tretjem življenjskem obdobju, ko se nakopičijo vse življenjske modrosti.

Močna volja in trmarjenje nimata zgolj negativnega predznaka

Za otroke z močno voljo je v splošnem značilno, da so radovednejši in ustvarjalnejši. Jasno je tudi, da so vztrajni. Znajo se boriti, ko gre za zadovoljevanje njihovih potreb. Nimajo izrazitega črednega nagona in se ravnajo po svojih občutkih. Ne podredijo se zlahka in ne podležejo manipulacijam ali izigravanju. Te njihove lastnosti ki se v mladostnem obdobju zdijo naporne in neobvladljive, se lahko kdaj kasneje v življenju izkažejo za zelo koristne. Pomislite na to, ko bo vaš najstnik krilil okrog sebe, cepetal in izrekel kaj, česar ne misli čisto zares.

In predvsem, kot sem že zapisala: NE JEMLJITE STVARI OSEBNO. TRMA VAŠEGA MLADOSTNIKA NIMA ZVEZE Z VAMI, AMPAK JE PREDVSEM ZNAK, DA VAŠ OTROK DOZOREVA IN ODKRIVA SVOJO IDENTITETO.