Spodbujanje domišljije in kreativnosti pri otroku

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 4.12.2018

Danes se svet spreminja z nepojmljivo hitrostjo. Greš v trgovino, kupiš najnovejši model računalnika, vrneš se domov in ugotoviš, da je že zastarel. Medtem so namreč že izdelali nov model, ki zmore več, hitreje in bolje. Velikokrat se vprašam, za kakšen svet pravzaprav v tem trenutku vzgajamo in izobražujemo naše otroke.  Kakšni poklici bodo na voljo našim zanamcem, ko bodo veliki, je v tem trenutku neznanka. Voznikov avtobusov kmalu ne bo več, saj ni daleč dan, ko bodo po cestah vozila prevozna sredstva, ki jih človek ne bo več fizično upravljal. Pismonoš kmalu ne bomo več potrebovali, ker bodo pošiljke prihajale na nam zdaj še precej nepojmljiv način. Prodajalci? Le kdo jih bo potreboval? Salamo nam bo narezal in odtehtal robot, Misel na to, da bi po nakupljeno morali v trgovino, pa bo naravnost smešna. Bodo šole sploh še? Kaj pa učitelji? Nam bo odklenkalo? Ne vem. Prepričana pa sem, da bodo kreativni ljudje še kar nekaj časa želeni. Nekdo si bo moral vse te rešitve izmisliti in narediti, prav tako si bo moral nekdo izmisliti način, kako jih bo uporabnikom predstavil in »prodal«.  Zato je spodbujanje k domišljiji in ustvarjalnosti oz. kreativnosti nujni del naše dote mladim.

Žal je naš šolski sistem precej uniformen in tog, saj poučujemo po zastarelih učnih načrtih. Zato poglejmo, kaj lahko starši naredimo za to, da se bo pri otrocih razvijala domišljija in ustvarjalnost. Ali veste, da je že  Einstein dejal: "Imaginacija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno na vse, kar poznamo in razumemo, medtem ko domišljija zajema ves svet in vse kar bo kdaj znano in razumljivo.”

Domišljija in ustvarjalnost pa sta »sestri« in hodita z roko v roki.

Poglejmo nekaj nasvetov za dejavnosti ali ukrepe, s katerimi bomo spodbujali ustvarjalnost in kreativnost. Vpletete jih lahko v vsakodnevno življenje družine.

1. Manj televizije in računalnika, saj je ob gledanju filmov in igric ali klepetu s prijatelji preko računalnika otrok ustvarjalno pasiven.
2. Ne razmišljajte namesto otroka in ne iščite rešitev namesto njega. Spodbujajte ga k sodelovanju pri iskanju rešitev za vsakodnevne probleme in dileme.
3. Naša navodila in pričakovanja naj bodo včasih bolj ohlapna, tako da bodo dovoljevala otroku, da do rešitev pride po svoji poti.
4. Otroka, ki reče C, ko vsi drugi rečejo A, vprašajmo: »Kako to misliš? Kako si prišel do te rešitve?« Morda bomo presenečeni, ko bomo ugotovili, da njegov odgovor ni tako nesmiseln, kot se nam je sprva zdel. Hkrati pa se bo otrok uril v razlaganju in utemeljevanju svojih pogledov.
5. Otroku ponudimo v branje nedokončane zgodbe. Naj si sam izmisli nadaljevanje.
6. Poiščimo v revijah zanimive obraze ljudi in otroka sprašujmo: »Kaj meniš, kdo je na sliki? Koliko je star? Kaj je po poklicu? Kaj se mu je zgodilo? Kako se počuti? Zakaj? Kaj bo storil?
7. Z otrokom preživimo kar se da veliko časa na prostem. Ne samo zaradi boljše predihanosti in prekrvavljenosti telesa, vključno z možgani, temveč tudi zato, da se bodo razvijale oziroma vzpostavljale pomembne povezave med živčnimi celicami. Saj se še spominjate mojega članka Hoja po gozdu je koristna za otroke in odrasle? Če ste ga spregledali, ga lahko preberete na povezavi https://www.kopija-nova.si/koristni-nasveti/ajdine-koristne-informacije/hoja-po-gozdu-je-koristna-za-otroke-in-odrasle . V naravi bo lahko ustvarjalen tudi zaradi tega, ker bo tam manj hrupa in drugih motečih dejavnikov, hkrati pa veliko materialov, ki spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo (pesek, voda, veje…). Opazil bo lahko tudi veliko procesov in dogodkov, ki spodbujajo k razmišljanju in iskanju razlage.
8. Igrajmo vloge. Ena od možnosti je impro igra. Otroku določimo vlogo ali situacijo, on jo odigra in obratno. Seveda lahko odigramo tudi dialog ali pa vključimo še kakšno osebo.
9. Spodbujajmo otroka, da analizira reklame in o njih pove svoje mnenje. Nato naj si sam zamisli kakšno reklamo. Dogovorite se na primer, da vam proda umetniško sliko ali kakšen drug izdelek. Prav zanima me, kako vas bo prepričeval, da izdelek kupite.
10. Ustvarjalnost in domišljijo bo otrok krepil tudi z ustvarjanjem iz plastelina, gline in podobnih materialov za oblikovanje.
11. Ustvarja naj z barvami vseh vrst ne glede na to, kako nadarjen je za risanje in slikanje.
12. Spodbujajmo ga k primerjanju.
13. Priporočam tudi napovedovanje razpletov zgodb in filmov v smislu: Kaj misliš, kaj se bo zgodilo? Kakšne bodo po tvojem mnenju posledice?
14. Pripovedujmo si različne šale, anekdote ali poglejmo kakšno oddajo bogato s kakovostnim humorjem in zanimivimi dovtipi.
15. Nestrukturirani materiali: škatle, oblačila, vijaki, ostanki od montaže, različen odpadni material ali naravni materiali iz okolja so spodbujevalci domišljije in ustvarjalnosti. Ponujajo milijon in več možnosti za ustvarjanje.
16. Priporočam tudi Lego kocke in različne gradnike, predvsem take, ki dopuščajo sestavljanje in gradnjo na različne načine.
17. Različni že pripravljeni kompleti za ustvarjanje, sestavljanje in gradnjo bodo v prazničnih dneh kar primerno darilo za pod novoletno jelko.
18. Tudi izdelava različnih glasbil in ustvarjanje glasbe, ritmov, besedil pesmi vodijo v pravo smer.
19. …
20. …

Prepričana sem, da sta se vam porodili vsaj še dve ideji. Zapolnite z njima še 19. in 20. točko. Prepustite se domišljiji!

Ko otrokom rečem, da naj nekaj narišejo in da lahko pri tem uporabijo katerokoli tehniko in pripomočke v praksi opažam, da skoraj vedno sprašujejo: » Ali lahko z voščenkami? Ali so dovoljene vodene barvice? Ali lahko…? Kot da ne bi razumeli pojma s čimerkoli oz. kakorkoli. Morda ravno zato, ker jim vedno vse strukturiramo. Še huje, kaznujemo jih zato, ker ne sledijo slepo našim navodilom in ne naredijo naloge točno tako, kot smo si zamislili mi.

Spodbujajmo torej kreativnost! Ne pozabimo, da moramo pri tem otroku nuditi varno okolje, da se ne bo bal, da bi se zmotil ali naredil narobe. Otrok, ki se boji neuspeha in sodbe, bo omejil svojo ustvarjalno misel. Naj torej ve, da je čisto v redu, če naredi napako. Še sami sebi se nasmehnite, kadar ga »pihnete mimo«. Naj spozna, da se vsakdo kdaj zmoti. Celo vi.

Kot pravi Erich  Fromm: »Kreativnost zahteva pogum, da se nehamo oklepati gotovosti.«

Ne pozabite, da ves razvoj in napredek temelji na tem, da si posamezniki drznejo razmišljati drugače, včasih tudi za ceno lastnega življenja.