Razvijanje pozornosti in koncentracije

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 16.3.2021

Pred dobrimi tremi leti sem napisala prispevka o vidni in slušni pozornosti in nekaj predlogov dejavnosti, s katerimi ju otrok lahko izboljša. Najdete ju na povezavah: https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/svetovalnica/vidna-pozornost in

https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/svetovalnica/slusna-pozornost.

Ker v sodobnem času pri otrocih opažamo vedno več težav pri ohranjanju koncentracije in pozornosti, zagotovo ne bo odveč, če predstavim še nekaj predlogov za krepitev teh dveh funkcij, ki pomembno vplivata na učno uspešnost, pa tudi siceršnje celostno funkcioniranje otrok. Z današnjimi predlogi bi vam rada pokazala, da za izboljšanje pozornosti, koncentracije, pa tudi vztrajnosti  in samokontrole ni potrebno opravljati zgolj vaj na listu ali računalniškem ekranu. Tega so otroci tako ali tako že siti. K boljši pozornosti in koncentraciji bo veliko pripomogel nekoliko spremenjen življenjski slog v smislu gibanja, prehrane in povečanja čuječnosti. 

Čuječnost in vztrajanje pri osredotočanju nase

V sodobnem času je človekov um zelo nemiren in prav vsi opažamo, da zelo težko ustavimo svoje misli in se osredotočimo na eno samo misel ali aktivnost. To je še posebej opazno, ko se želimo povsem umiriti. Čas ki ga te dejavnosti nevešča oseba porabi za umiritev misli in telesa, se zdi neskončno dolg. Zato je potrebno s temi dejavnostmi začeti postopoma. Skoraj tako je, kot da bi začeli teči, če prej tega nikoli nismo počeli. Jasno nam je, da v tem primeru začnemo s kratkimi progami ter vmesno hojo, kajne? Če želimo otroka ali sebe navaditi na umiritev misli in osredotočenje na samega sebe ali neko dejavnost, moramo prav tako začeti z majhnimi koraki. Prav tako si moramo dovoliti, da naše misli prijadrajo in odjadrajo in jih ne poskušamo odganjati na silo.

1. Pred mirnim sedenjem oziroma osredotočanjem nase določimo čas, ki ga želimo za to porabiti, saj se bodo na začetku sekunde vlekle. Naš subjektivni občutek bo, da mirujemo že neskončno dolgo, medtem ko bo v resnici minila zgolj kakšna minutka. Sama si na primer nastavim nežen alarm na mobitelu. Če meditiram ob glasbi je lahko moje merilo časa tudi število skladb oziroma pesmi.
2. Izberemo udoben položaj in se postopoma umirimo. Seveda nas bo poleg množice misli, ki se bodo podile po naših možganih, »grizla množica bolh«. To so telesni občutki, ki nas silijo v željo po premikanju. Naenkrat nas začne nekaj žgečkati, oglasi se katera od mišic in kosti ali občutek, da nam del telesa dreveni, kar nas sili v željo, da bi se premaknili in popravili položaj. Na začetku si dovolimo vse in začnimo z res kratkimi seansami.
3. Takšno osredotočanje lahko izvajamo z zaprtimi očmi ali pa se odločimo, da bomo med mirovanjem zrli v neko točko, nek predmet ali sliko. 
4. Prav tako lahko osredotočenje izvajamo ob zvočni kulisi ali brez nje. Sama si precej pogosto izberem glasbo na Youtubu, kamor odtipkam relaxing music.
5. Seveda je naša odločitev ali se bomo osredotočali nase sami ali v družbi. Ker metodo predstavljam predvsem za to, da bi se vanjo vključili otroci in mladostniki, predlagam, da tako umiritev naredimo skupaj in vsi člani družine hkrati, saj bomo tako zagotovili tudi optimalne pogoje glede mirnega okolja in tišine. Če imate hišnega ljubljenčka se bo skoraj zagotovo pridružil tudi ta. Domača mačka pride vedno, ko zasliši glasbo za umiritev, se uleže v moje naročje in tam obmiruje čisto do konca.

Za otroke bo lažje mirovati, če jim ob tem prebiramo meditativne zgodbe ob katerih lahko vizualizirajo neko prijetno situacijo. Takšne lahko najdete na primer v knjigi Prebujena trata: aktivne zgodbice avtoric Kristine Menih in Renate Srebot, pa tudi na spletu.

Spodbuda za starše:

Ne obupajte, če se bo otrok ob tem sprva hahljal, zvijal ter navihano odpiral oči, ko mu boste naročili, naj jih zapre. Vztrajnost se bo izplačala in rodila čudovite rezultate na različnih področjih otrokovega funkcioniranja.

Zagotavljam vam, da bodo takšna kratka a redna potovanja v svet tišine in miru blagodejno vplivala na sproščenost, krepitev spomina in zmožnosti zapomnitve, vztrajnost, zbranost ter obvladovanje motilcev. Slednje bo še posebej dobrodošlo, saj strokovni delavci pri večini otrok opažamo bolj ali manj kratkotrajno in odkrenljivo pozornost.

Dihanje je alfa in omega

Otroci, ki so redno fizično aktivni in se veliko gibljejo na zraku, imajo precej manj težav pri vzdrževanju pozornosti in koncentracije med delom. Redna fizična aktivnost pospešuje srčni utrip in dihanje, posledica česar je boljša prekrvavljenost in nasičenost naših celic s kisikom. Zato otrokom ki imajo težave s pozornostjo in koncentracijo, toplo priporočam redno gibanje predvsem na prostem, med miselnim delom pa aktivne odmore. 45 minutam sedečega miselnega dela naj sledi 15 minutna telesna aktivnost, na primer sprehod po dvorišču, ples ob glasbi, tek okoli hiše.

Hrana in pijača

K boljši pozornosti in koncentraciji bo veliko pripomogla tudi sprememba prehrane. Če želimo, da bo otrok pri miselnem delu zbran, je pomembno, da neposredno pred tem ne uživa sladkarij ali kakšne druge sladke in visoko energijske hrane ali sladkih pijač. Možgani ki jih čaka pomembna naloga razmišljanja in učenja, imajo radi hrano, ki se presnavlja tako, da potrebno dobivajo sproti. Med tako hrano pa sodi na primer tako imenovana študentska hrana, ki vsebuje oreščke in suho sadje, sveže sadje in zelenjava. Nemirnemu otroku ki se med delom težko zbere, lahko med učenjem ponudimo nekaj koščkov surove zelenjave npr. korenja, repe, gomolja zelene. Lahko tudi zelenega jabolka. Prežvekovanje med učenjem bo pri nemirnih otrocih aktiviralo skupino žvekalnih mišic, kar bo ugodno vplivalo na siceršnjo splošno umiritev in zbranost. Tudi žvečenje žvečilke med miselnim delom za še posebej nemirne otroke ni slaba zamisel. Na delovni mizi naj nikoli ne manjka steklenička sveže vode. Redno pitje je pomembno za delovanje možganov!

Sladka nagrada ob koncu

Ko bo miselna naloga, pri kateri je moral biti otrok zelo zbran, opravljena, si zasluži nagrado. Igro. Če je le mogoče kje na prostem. Ko se bo rdečeličen in žarečih oči vrnil z igrišča pa lahko z dejavnostmi za izboljšanje pozornosti in koncentracije nadaljujemo tako, da otrok prejme na primer liziko ali bonbon. Njegova naloga je, da se osredotoči na okus in obliko poslastice in da liziko ali bombon liže do konca, ne da bi ga zgrizel. Kar se bo najverjetneje izkazalo za ne tako zelo lahko nalogo. Predlagam, da poskusite tudi sami.

Je že tako, da si za uživanje hrane ne vzamemo prav veliko časa in da se nam bo tudi lizanje bonbona ali lizike zdelo neskončno dolgo. Sprva. Kasneje pa bo vaja iz nas naredila pravega mojstra.

Vse naj poteka kot igra

Ste si že ogledali film La vita è bella (Življenje je lepo) Roberta Benignija? Potem se zagotovo spominjate, kako je glavni igralec Guido svojemu sinu bivanje v koncentracijskem taborišču predstavljal kot igro za visoko denarno nagrado. Tako ga je preko te igre naučil tudi popolnega mirovanja in skrivanja pred nemškimi vojaki, kar je malemu Giosuéju na koncu tudi rešilo življenje.

Čudovit film. Priporočam ogled.