Duševne stiske ter težave otrok in mladostnikov zaradi šolanja na daljavo

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 25.1.2021

V zadnjem času smo slišali vedno več pobud staršev in strokovnih delavcev, naj se otroci in dijaki čimprej vrnejo v šole in vrtce. Starši opisujejo težave in stiske, ki jih opažajo pri svojih otrocih, prav tako poročajo tudi o lastni izčrpanosti, zaskrbljenosti, občutkih nemoči in stresu, ki ga dnevno doživljajo zaradi razpetosti med službenimi obveznostmi, hišnimi opravili, igranju vlog staršev in učiteljev, vse v eni osebi.

Kot vsaka stvar v življenju ima šolanje na daljavo prednosti in slabosti. Ker pa traja resnično že predolgo, se slabosti vedno bolj izražajo in, kot se bojijo strokovnjaki, lahko pustijo pri otrocih hujše posledice.

Šolanje na daljavo je izziv za vse

Šolanje na daljavo poteka pri vsakem otroku drugače, saj so koncepti, po katerih delujejo šole različni in še bolj različni so pristopi učiteljev k temu zelo zahtevnemu procesu. Tako je izvedba pouka na daljavo odvisna tudi od učiteljeve tenkočutnosti, kreativnosti, spretnosti pri rabi IKT in še mnogih drugih dejavnikov. Tudi pogoji otrok za šolsko delo na daljavo so različni. Ne zgolj v materialnem smislu pač pa tudi z vidika celotne družinske dinamike. Edinci šolanje na daljavo zagotovo drugače doživljajo kot otroci, ki imajo enega ali več sorojencev. Tudi starost otroka ni zanemarljiv dejavnik, saj vsako starostno obdobje prinaša drugačne posebnosti, potrebe in izzive. Veliko je odvisno od tega, kakšno delo opravljajo starši in seveda od njihove izobrazbe, časovnih možnosti, pa tudi volje za večji angažma pri pomoči otroku. Vsi vemo, da so učne vsebine z vsakim letom šolanja zahtevnejše in da nekateri starši kljub želji otrokom ne znajo pomagati. Razlog ne tiči zgolj v izobraženosti pač pa tudi v tem, da večina staršev nima ustreznih znanj o metodiki poučevanja, ne poznajo strategij reševanja nalog in problemov, pa tudi sodobnih pedagoških trendov, saj je preteklo že kar nekaj vode, odkar so oni sami hodili v šolo.

Katere težave lahko starši opazijo

Pridevniki, ki jih najpogosteje slišimo tako od staršev kot od strokovnih delavcev, ko opisujejo stanja otrok, so: močno obremenjeni, depresivni, zaskrbljeni, nemotivirani, tesnobni, …

Mnogi otroci in mladi pa svoje stanje in počutje opišejo kot osamljeni, nemočni, naveličani in pod stresom.

Otroci in mladostniki to da se ne morejo neposredno družiti z vrstniki, močno občutijo. Povedo, da je sedeti pred zasloni dolgočasno in da pogrešajo stike. Pomanjkanje socialne interakcije pa lahko zmanjša motivacijo mladega človeka. Vsi vemo, da prav razredna dinamika močno vpliva na motivacijo. Vsaka razredna skupnost je heterogena in v njej se najdejo nekakšni influencerji, otroci, ki so bolj motivirani in sledilci, tisti, ki so sami po sebi manj motivirani, vendar se trudijo slediti močnejšim in uspešnejšim. Včasih gre sicer tudi za negativne zglede, toda zdaj, v času šolanja na daljavo, mladim manjka tisti pozitivni zgled, ki ugodno vpliva na motivacijo ter željo po znanju in uspešnosti.

Vemo tudi, da vse duševne stiske močno vplivajo na razvoj motenj spanja. Le-teh ne povzročajo zgolj depresije, zaskrbljenost in podobna stanja, pač pa tudi spodkopana rutina, močno pa tudi zmanjšanje fizične aktivnosti, neustrezna prehrana in dolgotrajno sedenja pred računalniki

Modra svetloba ki jo oddaja računalniški zaslon, zelo neugodno vpliva na umiritev in spalni ritem. Pomanjkanje spanja pa vpliva na možgane in duševno zdravje otroka oziroma mladostnika.

Zaradi skupka vseh opisanih negativnih vplivov, pričakovanj odraslih do otrok, pa tudi njih samih do sebe, različne duševne stiske ter negativni vplivi tehnologije se odražajo tudi v čustvenem odzivanju in regulaciji impulzivnega vedenja. Otroci postanejo bolj občutljivi, težje se obvladajo, hitreje eksplodirajo, spremenijo vedenjske vzorce in lahko postanejo uporniški, nevodljivi in celo agresivni.

Na drugi strani pa se bodo tisti, ki so bolj introvertirani, še bolj zaprli vase, lahko jih zajame malodušje, tesnoba, panični napadi. Ti mladostniki so tudi bolj nagnjeni k avtoagresiji in samopoškodovalnemu vedenju.

Pozitivni učinki učenja na daljavo

Ko se pogovarjam z nekaterimi svojimi kolegicami in kolegi pa le-ti po drugi strani poročajo, da opažajo, da so nekateri otroci v času šolanja na daljavo dobesedno zacveteli. Za te učence in dijake je učenje doma morda prvič, da se počutijo v izobraževalnem okolju varne. To so tisti mladi, ki so slabše sprejeti s strani vrstnikov in so v šolskem okolju pogosto deležni zasmehovanja, ali pa tisti, ki se težje prilagajajo pravilom in omejitvam. Pri takih otrocih in mladostnikih pa lahko celo zaznamo večjo samozavest, pozitivnejši odnos do učenja in posledično tudi boljše dosežke.

Mnogim posameznikom tudi zelo ustreza individualni pristop, ko si lahko sami razporejajo čas, vrstni red in način učenja. Ustreza tudi vsem tistim, ki imajo bioritem, ki ni usklajen z jutranjim in dopoldanskim intenzivnim delom in so bolj učinkoviti popoldne ali zvečer.

Kako lahko pomagamo otroku ali mladostniku

1. Pogovarjajte se z otrokom. Vzemite si čas in mu prisluhnite. Tako boste pravočasno prepoznali stiske, odkrit in spodbujajoč pogovor pa bo hkrati pomagal mlademu človeku skozi to težko obdobje.
2. Preživite čim več prostega časa zunaj. Dolgi sprehodi bodo tudi priložnost, da se z otrokom pogovarjate ter da se umaknete od ekranov. Hkrati pa bo boljša preskrba organizma s kisikom in zmerna fizična utrujenost pozitivno vplivala na splošno počutje in kakovostnejši spanec. Izkoristite vreme. Tudi igre in športi na snegu so super osvežitev. Kakšen sončen dan pa lahko popestrite tudi s krajšo vožnjo s kolesom in dovolite vetru, da vam malo razmrši lase in pordeči lica.
3. Pomagajte otrokom zapolniti prosti čas z različnimi dejavnostmi, saj je po sedenju pred računalnikom zaradi pouka in učenja najslabša izbira igranje računalniških igric ali »visenje« na družabnih omrežjih. V prostem času je treba stran od računalnika! Priporočam različne ustvarjalne dejavnosti. Morda preizkušanje novega recepta, izdelava izdelkov iz različnih materialov, modeliranje, risanje, poslušanje glasbe, branje, družabne igre in podobno.
4. Poskrbite, da bo prehrana družine uravnotežena in zdrava ter skrbite, da se vi ali vaš otrok ne začnete tolažiti s hrano. Na jedilniku naj bo veliko sadja in zelenjave, energetska vrednost obrokov pa usklajena s porabo. Saj veste: manj gibanja, manj hrane, bolj kot smo aktivni, več energije potrebujemo.
5. Vzdržujte pomembne rutine vašega družinskega življenja, kot so čas za jutranje vstajanje, skrb za higieno, hišna opravila, ritem prehranjevanja, odhod v posteljo in podobne.
6. Ločite čas za delo, učenje, igro, gibanje, počitek, spanje, da ne bo dan naenkrat postal zamešan klobčič, ki ga bo nemogoče razvozlati.
7. Poiščite pomoč, če začnete vi ali vaš otrok toniti v malodušje, anksioznost, depresivnost ter občutek nemoči in naveličanosti. Povežite se s svetovalno službo šole, ki jo otrok obiskuje, poiščite pomoč pri neprofitnih in prostovoljnih društvih, organizacijah, ki vam bodo pomagale brezplačno ali pa poiščite plačljivo pomoč, če si to lahko privoščite.

Nevarni virus slabe volje in negativizma

Ste že slišali, da je smeh nalezljiv in da je smeh tudi pol zdravja? Prav tako je nalezljiva slaba volja in negativna naravnanost. Tako dobra kot slaba volja lahko enako kot zloglasni virus preskakujeta s človeka na človeka. Zato vas spodbujam, da v dobro otrok ohranite določeno mero pozitivnosti in vsaj pred otrokom ne kažete, da ste nezadovoljni s tem, kako poteka šolanje na daljavo in kakšni so ukrepi za zamejevanje okužb. Velikokrat namreč pri otrocih opažam, da govorijo in opredeljujejo svoj odnos do nečesa z besedami in frazami, za katere je že na prvi pogled jasno, da niso »z njihovega zelnika«. Če bo otrok videl starša, ki je pozitiven in v množici slabosti najde tudi prednosti, se bodo optimizma in pozitivnosti nalezel v lastno korist. In obratno. Če bo priča črnogledosti, neprestanemu kritiziranju situacije, pesimizmu in nemoči staršev, bo za zanj težje ostati v formi in ohraniti optimizem. Nekateri pa se bodo tudi zelo hitro naslonili na to, da lahko izkoristijo situacijo v svoj prid tako, da ne opravljajo dela, saj vedo, da bodo pri starših dobili potuho.

Naj za konec ponovim misel Tomislava Kuljiša »Ni pomembno, da je mama dobra, zelo pomembno pa je, da je mama dobro,« in vas z njo spodbudim k temu, da tudi odrasli po najboljših močeh poskrbite za svoje psihofizično stanje, saj boste le tako lahko podpora in zgled vašemu otroku.