Novo leto – novi začetki, novo upanje
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 29.12.2020
Neka modra misel pravi, da je, če ne izkoristimo svoje nadarjenosti tako, kot da bi dobili darilo, pa ga nikoli ne bi odprli.
Ljudje smo precej nagnjeni k temu, da težimo po tistem, česar nimamo ali da se pri tem, kaj je dobro za nas in kaj si želimo doseči, pogosto oziramo na druge. Premalokrat se zamislimo, na katerih področjih smo pa MI nadarjeni in kaj je tisto, kar si MI želimo doseči.
Ker smo ravno v obdobju prehoda iz starega leta v novo, si bomo mnogi tudi tokrat zastavili kakšno novoletno zaobljubo. O novoletnih zaobljubah sem že pisala in zapise lahko najdete na povezavah:
Trendi in idoli se menjajo, zato nikoli ne vemo, kdaj bo »na vrhu« področje, na katerem smo talentirani
Novoletnih zaobljub si ne postavljamo samo odrasli, temveč to počnejo tudi otroci in mladostniki. Če jim bomo prisluhnili, bomo opazili, kako močno na njihove želje in odločitve vplivajo njihovi idoli, razne pevke in pevci, športnice in športniki ter vplivneži, tako imenovane influencerke in influencerji. Tako se med novoletnimi zaobljubami otrok, predvsem pa najstnikov, pogosto najdejo odločitve, da postanejo čimbolj podobni svojim idolom ali da bodo sledili trenutnim trendom. Trendi pa se spreminjajo, idoli se menjajo, zato je dobro otroke in mladostnike usmerjati v to, da se zavedo lastne nadarjenosti ali da poiščejo področje, na katerem so dobri ali celo talentirani in da te danosti čimbolj razvijejo.
Eden od slovenskih pregovorov pravi, da se lastna hvala, pod mizo valja. Morda ravno iz te miselnosti izhaja to, da se neradi pohvalimo ali izpostavljamo, v čem smo dobri. Precej raje se usmerjamo na svoje pomanjkljivosti, namesto da bi poiskali v čem smo izjemni, kaj zmoremo opraviti bolje od drugih in se osredotočiti na to, da razvijamo to področje, ne glede na to ali je v trendu in popularno ali ne. Veliko raje govorimo o talentih in nadarjenosti drugih kot o svojih. In to navado nehote prenašamo na otroke.
Ljudje smo nadarjeni in imamo talente na mnogih različnih področjih
Pred leti sem na šoli delala s skupinami nadarjenih otrok. Prvo srečanje je potekalo tako, da smo se med seboj spoznavali, saj so bili v skupino vključeni učenke in učenci različnih razredov in oddelkov. Otroke sem spodbudila, naj razmislijo, zakaj so vključeni v skupino in na katerih področjih se počutijo zelo uspešni ali celo izjemni. Največkrat so odgovarjali precej klišejsko in se osredotočali na tiste dosežke, ki tudi sicer v naši družbi največ veljajo, kot na primer šolske ocene in učne dosežke, igranje inštrumenta, športne dosežke. Nek deček je povedal, da je v skupini nadarjenih prav gotovo zato, ker je njegova babica akademska slikarka in nato se je razgovoril o njenih dosežkih. V neki drugi skupini je deklica bolj kot svoje izpostavila športne rezultate svoje mame. To, da so otroci izpostavljali dosežke sorodnikov in znancev, namesto da bi se osredotočili na svojo nadarjenost, se je kar pogosto dogajalo. Včasih sem imela občutek, da ždijo v senci svojih talentiranih sorojencev, staršev in drugih. Največkrat pa sem izvedela, da menijo, da so v skupini nadarjenih zaradi tega, ker imajo dobre ocene oziroma zato, ker so dobri učenci.
Po pogovoru smo vedno naredili plakat, na katerem smo zbrali različna področja, na katerih so ljudje lahko posebej nadarjeni in dosegajo izjemne rezultate. Izkazalo se je, da jih obstaja res veliko. Udeleženci so ugotavljali, da so nekateri boljši od večine na glasbenem področju, drugi imajo boljši smisel za humor, tretji so izjemni na področju kuhanja in peke, nekateri odlično prijateljujejo s količinami in števili. Obstajajo taki, ki se znajo nadpovprečno dobro organizirati, imajo odlične delovne navade ali pa imajo izrazit posluh za sočloveka in se znajo vživeti v občutke in težave drugih. Eni pa so motorično bolj spretni in dosegajo zelo dobre rezultate na športnem področju. In tako naprej.
Različne teorije in klasifikacije nadarjenosti
Glede nadarjenosti obstaja veliko različnih teorij in klasifikacij. Laično pa ljudje enačimo nadarjenost in talentiranost, med katerima je v teoriji izražena naslednja razlika: nadarjeni učenec izkazuje nadpovprečne sposobnosti in dosega nadpovprečne uspehe na več področjih, medtem ko talentiran učenec dosega nadpovprečne uspehe in rezultate na enem področju.
Howard Gardner, ameriški razvojni psiholog, je na primer razvil teorijo o sedmih vrstah nadarjenosti: besedni, prostorski, logično-matematični, glasbeni, telesno-kinestetični, interpersonalni in intrapersonalni. Pozneje je dodal še osmo, naravoslovno.
Brez dela in truda ne gre
Nadarjenost je treba razvijati. Človek ki ima nek talent, pa nič ne stori ali nadarjeni, ki nima delovnih navad, vztrajnosti in želje oziroma motivacije, da svojo nadarjenost razvija, lahko doseže manj kot nekdo, ki je manj talentiran, pa trdo dela, je vztrajen in potrpežljiv. Tudi neizmerno talentiran pianist mora vsak dan vaditi in tudi najbolj spreten in vzdržljiv športnik je tak predvsem zaradi rednih in zelo intenzivnih treningov.
Ne spreglejmo darila, ki morda že dolgo čaka, da ga odpremo
Novo leto je čas za nove cilje, nove začetke. To je čas, ko smo polni upanja, načrtov in zaupanja v prihodnost. Zakaj ga ne bi začeli tako, da spoznamo svoje prednosti in z načrti glede tega, kako bomo čim bolje razvili svoje naravne danosti in jih uporabili za lastno in širše dobro?
Prepričana sem, da bomo vsi odprli vsa svoja darila izpod novoletnega drevesca. Morda bi bilo tokrat dobro razmišljati o tem, da lahko z radovednostjo in čudenjem odpremo tudi tisti paket, v katerem se skriva naš talent ali nadarjenost. Res ni razloga, da bi to darilo, ki je tako zelo pomembno za razvoj in napredek posameznika, okolja, v katerem posameznik živi ali morda celo celega človeštva, ostalo zaprto.
