Hura, spet se veselimo šole

Zapisala Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 1.9.2020

Šolsko leto 2020/21 je že potrkalo na vrata. Kakšno bo in kako bo v naslednjih mesecih potekal pouk, si v tem trenutku nihče ne upa napovedati. Če smo leta in leta vsaj približno vedeli, kaj nas v novem šolskem letu čaka, nas je preteklo naučilo, da vsega ne moremo obvladovati in da se včasih kaj zgodi drugače in se ne ozira na naše želje, pričakovanja in potrebe.

Edina stalnica so spremembe

Sredi maja sem v enem od mojih člankov, ki ga najdete na povezavi https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/svetovalnica/otroci-in-spremembe-ker-so-edina-stalnica-spremembe, pritrjevala reku, da so edina stalnica spremembe. In ker se spremembam ne moremo izogniti, bo najbolje, da se kar takoj sprijaznimo s tem, da bo zelo verjetno tako tudi glede letošnjega izvajanja pouka. Predlagam torej, da se pripravimo na vse. Tudi šole in učitelji smo pripravljeni na vse, če smo na »vse« sploh kdaj lahko pripravljeni.

Pustimo času čas in počakajmo. Zakaj bi poskušali vnaprej pisati scenarije in reševati težave, ki jih še ni in jih morda sploh ne bo. Vsaj takšnih ne, kot si jih izmišlja naš um in bujna domišljija. Moja znanka pravi, da je skrbeti vnaprej, da se bo nekaj morda zgodilo, enako kot da bi odplačevali kredit, ki ga sploh še nismo vzeli.  

Optimizem in dobra volja sta najbolja

Če bi bili pred običajnim šolskim letom, bi vam zdaj modrovala o tem, kakšno šolsko torbico kupiti, kako urediti šolske potrebščine in kako popestriti prvi šolski dan, o čem se z otrokom pogovarjati in kako zastaviti cilje v zvezi s pričakovanimi ali nameravanimi dosežki.

Ker začetek leta ni običajen, vam bom govorila o pripravljenosti na spremembe in vas spodbudila, da na vse skupaj pogledate skozi optimistična očala. Zakaj? Zato, da se bodo od nas optimizma in pozitivnega odnosa nalezli tudi otroci in mladi. In optimizem, dobra volja in pozitivizem so pomembni za vse. Vse je lažje, če se ob izzivu ali težavi nasmehnemo in rečemo, da bomo skupaj zmogli. Morda lahko pri tem v spodbudo namignem, da tako, kot je bilo sredi marca letos, ne bo več. Zdaj smo vsi deležniki bolje pripravljeni, poznamo že veliko orodij za delo na daljavo, učitelji imajo boljše predstave o tem, koliko gradiva in kako zahtevno gradivo naj pripravijo ter kaj in koliko naj pričakujejo od otrok, pa tudi od vas, starši. Pa tudi vi, dragi starši, ste bržkone spoznali, kako pomembno je navajati otroke na samostojnost in delovno disciplino, ter da v šolo hodijo vaši otroci in ne vi.

Ne kažimo otroku nezadovoljstva, strahu ali skrbi, da bi se situacija iz pomladi ponovila. Otroci so sami po sebi manj obremenjeni s turbulencami in spremembami, ker še nimajo toliko slabih izkušenj, kot smo jih tekom življenja pridelali odrasli. Pravzaprav jih bremeni okolica, zelo pogosto so to prav starši. Odrasli smo tisti, ki govorimo: »Pazi!« Mi smo tisti ki jim na podlagi lastnih preteklih slabih in dobrih izkušenj sporočamo, kaj je dobro in kaj ni. Vplivamo na gradnjo njihovega vrednostnega sistema in nevede kreiramo njihov pogled tudi na izzive in spremembe.

Stari ljudje so bolj zaupali naravi in živeli s spremembami, sodobna generacija z napredujočo tehnologijo in znanstvenim napredkom poskuša vse podrejati sebi, lastnim željam in potrebam ter ne dovoljuje sprememb, če niso načrtovane in zaželene. Vse želimo imeti pod nadzorom, mar ni tako?

Modernejši pristopi k poučevanju in učenju

Ja, radi bi pouk kot je bil pred izkušnjo s korono. A roko na srce, bil je »zastarel« za svet, v katerega so rojeni naši otroci. Marsikaj smo odkrili o možnostih dela od doma, zakaj ne bi odkrili še možnosti da otroci delajo vsaj del obveznosti od doma s pomočjo brezmejnih možnosti sodobne tehnologije. Mnogi mladi so šele zdaj spoznali, da je tablica, računalnik ali telefon orodje za delo, za ustvarjanje, za učenje. Tovrstno računalniško pismenost sem sama pri otrocih in mladostnikih zelo pogrešala in napredek na tem področju je bil v zelo kratkem času izjemen. Morda smo celo na poti k veliki spremembi časa odsotnosti od doma, ki nas bo bolj povezala in nam omogočala, da bomo več skupaj.

Bilo je tudi veliko lepega, kajne?

V času korone smo nazadovali za leto, dve ali več, poročajo mediji. Če pogledamo z druge perspektive pa smo napredovali. Napredovali k boljši kakovosti življenja. Redno in bolj kakovostno smo se prehranjevali, domove je napolnil vonj po pečenem kruhu, začeli smo vrtičkati in vzgajati svojo zelenjavo, hodili smo na dolge družinske sprehode in prebili več časa v naravi, spremenili smo nakupovalne navade in, kar se meni zdi najpomembnejše, dojeli smo, da stvari niso samoumevne. S kakšnim veseljem so šli otroci nazaj v šole in koliko bolj se, vsaj po mojih opažanjih, letos veselijo prvega šolskega dne.

Za konec

Ob koncu svojega prispevka bi rada poudarila, da sem se s svojim pisanjem osredotočila na pozitivne stvari, ki jih je prinesla korona in vas poskušala prepričati, da čimbolj sproščeno vdihnete pred nepredvidljivim novim šolskim letom. Vem tudi to, da so bile stiske mnogih staršev, otrok, pa tudi strokovnih delavcev v obdobju pouka na daljavo zelo velike. Vsem tem, bi rada izrazila sočutje za vse prestano in hkrati upanje, da bo pouk v prihajajočem šolskem letu potekal čimbolj nemoteno in tako, kot smo ga bili vajeni pred korono.