Naši otroci in njihove vrednote

Zapisala: Mojca Klug, profesorica  

Datum objave: 19.10.2021

Vrednotni sistem posameznika je njemu lasten in unikaten sistem vrednot. Vrednote pa so glavni in pomembni cilji, ki usmerjajo naše celotno delovanje. Vrednote so tiste, ki nam omogočajo razlikovati med dobrim in slabim, prav in narobe, pomembnim in nepomembnim … So tudi osnova za naše odločitve in dejanja, ko so pred nas postavljeni izzivi, preizkušnje in načrtovanje.

Če bi poskusili našteti vse vrednote, bi naleteli na zelo težko nalogo. Seznam je namreč dolg in raznolik.

Zato si bomo v tokratnem prispevku pogledali najpomembnejše vrednote, ki se začnejo graditi že zelo zgodaj skozi izkustva, igro in usmerjene dejavnosti v družini ali vrtcu oziroma kasneje v šoli in ob druženju z vrstniki.

Vrednote sem poskusila razdeliti na dve skupini in sicer na tiste, ki se predvsem navezujejo na posameznika in njegovo individualnost ter tiste, ki so povezane z drugimi oziroma družbo.

S posameznikom in njegovo individualnostjo so povezane naslednje vrednote: zdravje, znanje, samouresničitev, varnost, prosti čas, notranje zadovoljstvo, osebna rast, ustvarjanje, modrost, pogum, svoboda, … 

Z drugimi močneje povezane vrednote pa so: plemenitost, pripravljenost pomagati, skrb za druge, ugled, privlačnost, bogastvo, avtoriteta, narodna zavest in ljubezen do domovine, poštenost, pravičnost, prijateljstvo, zabava, ljubezen in spolnost, …

Čeprav vrednotni sistemi posameznikov nastajajo v isti kulturi oziroma družbi, tudi v istem družinskem okolju, so lahko vrednotni sistemi članov med seboj zelo zelo različni.

Vrednotni sistem posameznika se oblikuje pod  različnimi vplivi.

Od prvega leta do vstopa v šolo je najbolj občuten vpliv staršev in vzgojiteljev, v času osnovne šole na gradnjo vrednotnega sistema močno vplivajo še učitelji. V zadnjem triletju pa s prehodom v obdobje najstništva staršem in učiteljem odvzamejo vpliv vrstniki ter razni vplivneži in idoli.

Po dvajsetem letu je vrednotni sistem v glavnem izoblikovan, vendar je ves čas na preizkušnji, saj se z novimi življenjskimi situacijami in izkušnjami ter družbenimi spremembami pokaže potreba po dopolnitvi ali spremembi vrednotnega sistema in pojavijo se nove vrednote, kot so uspešno partnerstvo, ljubezen do otrok, starševstvo ter spremembe v prevzemanju osebne in družbene odgovornosti, uspeh v službi in druge.

Gradnja in razvoj vrednot v predšolskem obdobju

V ranem otroštvu ima otrok veliko potrebo po varnosti in zaupanju.

Ob igri in različnih dejavnostih začne izražati željo po samostojnosti in učenju novega. Ko individualno igro zamenja skupinska igra, se uči sobivanja z drugimi, začne uporabljati pojem prijatelj, pomembni vrednoti pa postaneta tudi potrditev in sprejetost s strani drugih. 

Odrasli so zanj zelo pomembni in jih pogosto opazuje in zdijo se mu zelo »veliki in pametni«, zato imajo priložnost, da s svojim zgledom pomagajo pri oblikovanju vrednot, kot so sprejemanje drugačnosti, empatija, solidarnost.

Predšolski otrok se že sreča s pojmi resnica, laž, kraja.

Majhni otroci so kot gobe, ki vpijajo vse, kar vidijo in slišijo. Poleg zgleda so za spoznavanje vrednot in umeščanje le teh v sistem pomembni pogovori, poslušanje zgodbic, ogledi slikanic, risanke, predstave za otroke in podobno.

V predšolskem obdobju je zelo pomembna doslednost, ki otroka sooči tudi s tem, da imajo dejanja posledice in da se je mogoče z upoštevanjem pomembnih pravil neugodnim posledicam izogniti.

Gradnja in razvoj vrednot v šolskem obdobju

Šolar v glavnem ve, kaj je zaželeno vedenje in kakšne posledice ima neželeno. Ko začne otrok hoditi v šolo, se že oblikuje njegov odnos do drugih, spoštovanje odraslih in odnos do avtoritete in upoštevanja pravil in norm.

Šolar razvija svoj odnos do dela ter delovne in učne navade. Uči se vztrajnosti in razvija željo in trud, da nalogo (dobro) opravi. Postavlja si prve cilje, pri čemer še potrebuje vodenje in pomoč. Mediji in idoli postopoma vdirajo v njegov svet, zato je še posebej v tem obdobju pomembna prisotnost odraslih, ki otroku pomagajo vrednotiti tisto, kar vidijo in slišijo in mu postavljajo omejitve.

Odrasli pomagajo otroku razlikovati med dolžnostmi in pravicami ter oboje urediti v smiseln sistem.

Pogovori pomagajo otroku razjasniti marsikatero dilemo in v šolskem obdobju ne sme biti tabu tem. Otrok spoznava svet in ga zanima marsikaj in marsičesa še ne razume. Zato postavlja vprašanja, ki odrasle lahko spravijo tudi v zadrego. Če bodo zadrego otroku pokazali, si drugič morda ne bo upal vprašati. Zato naj na vsako vprašanje odgovorijo resno, otrokovi starosti in razumevanju primerno.

To je obdobje, ko otrok potrebuje naš čas. Ko se med starši in otroki vzpostavlja zaupnost, odkritost in povezanost. Ne zamudimo tega časa. Dober odnos med starši in otroki iz tega obdobja bo pomemben temelj za kasnejši odnos z našim najstnikom, ko bodo zanj še posebno pomembni vrstniki. V šolskem obdobju se šolar tako doma kot v šoli uči sodelovanja pri različnih opravilih in prevzemanja prvih odgovornosti. Pojavijo se prve priložnosti za učenje ravnanja z denarjem in oblikovanje odnosa do materialnih dobrin.

Zdaj je tudi pravi čas, da se začne razvijati njegov odnos do lastnega telesa. Razvija se telesna samopodoba ter odnos do športa in rekreacije, prepoznavanje kaj njegovo telo zmore ter pri katerih dejavnostih je bolj in pri katerih manj spreten.

Odnos do lastnega telesa in zdravja je v korelaciji s prehranjevalnimi navadami. Otroku ponujajmo zdravo hrano in napitke in mu ponudimo veliko priložnosti za spoznavanje novih okusov. Spodbuda naj novo hrano vsaj poskusi, je v tem obdobju povsem na mestu.

Seveda je za šolarja zelo pomemben tudi šolski uspeh in dosežki ter da se dokaže in pokaže pred drugimi. Medtem ko je bil v ranem otroštvu pogosto pohvaljen za vsak najmanjši dosežek (za sedenje na kahlici, za prvi korak, za prvi izgovorjeni zlog in podobno), je zdaj zahtev več, pohvale pa manj. Zato imejmo v vidu, da šolar hrepeni po pohvali.

V tem obdobju ima pomembno vlogo tudi morebitni šolski neuspeh ali težave pri učenju, saj neugodno vplivajo na otrokovo samopodobo, le ta pa ima v posameznikovem življenju pomemben vpliv na gradnjo vrednotnega sistema. Zato je pomembno, da morebitne težave čimprej prepoznamo in če je potrebno, poiščemo strokovno pomoč.

Intenzivno spreminjanje vrednot pod vplivom vrstnikov pri mladostnikih

Pri mladostnikih se intenzivno razvijajo moralne vrednote in vpliv nanje je s strani vrstnikov in vplivnežev zelo velik. Mladostnik se v tem obdobju še išče in je po navadi zelo kritičen do sebe, pa tudi do odraslih. Žal pa jim te kritičnosti zmanjka, ko gre za vrstnike, vplivneže in idole. Tem hitro brez kritičnega razmisleka podležejo in sledijo.

Mladostnik podrobno opazuje ravnanja odraslih. Ne prenese krivice in dvoličnosti. Bog ne daj, da bi mu kdo od odraslih pridigal o škodljivosti alkohola s kozarcem v rokah.

Zdaj je čas, da prejema žepnino in se praktično uči ravnati z denarjem. Naj ima priložnost, da kakšno delo opravi za plačilo, na primer počitniško delo. Prevzame naj nekaj stalnih nalog v gospodinjstvu in za opravljanje le-teh in za opravljanje šolskih obveznosti in učenje mu nikoli ne plačujmo.

Z najstnikom nikoli ne razpravljajmo na dolgo in široko, kadar ga polomi. Naših litanij ne bo dolgo poslušal, ker dobro obvlada »izklop«. Izkoristimo pa vsako njegovo pobudo in si vzemimo čas takoj, ko zaznamo, da bi se o nečem rad pogovoril z nami. Pogovora z najstnikom, če je le mogoče, ne prelagajmo na kasneje, ko bomo imeli več časa. Ker bo sicer priložnost za iskren in odkrit pogovor izpuhtela v zrak.

Mladostnik se ima še toliko za naučiti. Spodbujajmo ga, da kritično presoja informacije iz okolice ter nekatera vedenja vrstnikov, ki so zanj lahko škodljiva. Naj ne omahuje reči NE, ko gre za droge, kajenje, alkohol, spolnost ali kakršnokoli izkoriščanje ali manipulacijo. Pomembno je, da razvije samozavest in odločnost.

Ne spreglejmo, da mladostnik tudi intenzivno spolno dozoreva in se ne tolažimo, da naš pa še ni tam in da je še čas, da z njim spregovorimo o osebni higieni, spolnosti, odnosu do nasprotnega spola. Sodobna mladina je na tem področju precej hitrejša od generacije staršev in starost ob prvem spolnem odnosu se hitro pomika navzdol.

Ko pomislimo, koliko pomembnih prelomnic je prav v tem obdobju, se še bolj zavedamo, kako pomembno je, da nam naša mladostnica in naš mladostnik zaupata in se na nas obračata po nasvet ali samo zato, da jima prisluhnemo, ko nas za hip spustita v svoj zmedeni svet poln vprašanj, dilem in strahov.

Na seznamu naših pogovorov z najstnikom naj se znajde še tema o poklicnem usmerjanju in željah za prihodnost. Prej ali slej se bo moral naš mladostnik odločiti, v katero smer bo šlo njegovo nadaljnje izobraževanje in kaj bi rad postal, ko bo »odrasel«. 

Ker vemo, da nas naš mladostnik pozorno in kritično opazuje, bodimo še posebej previdni, ko imamo opravka z avtoriteto in spoštovanjem zakonov in predpisov. Ne kritizirajmo ves čas svojih nadrejenih, njegovih učiteljev ter politike in družbenega sistema. Pri tovrstnem kritiziranju bodimo stvarni in ohranjajmo dostojanstvo ter spoštljivost. Naj iz naših ust ne sliši tistih »sočnih« besed, katerih tudi mi ne želimo slišati iz njegovih ust.

Pozor! Mladi človek vse vidi in sliši tudi ko smo na pikniku in ko smo v sproščenem vzdušju popili kakšen kozarec preveč.

Za konec

Danes ni več splošnega družbenega soglasja glede tega, kaj je prav in kaj narobe. Zato se mora vsak posameznik odločiti, katere so zanj tiste vrednote, h katerim bo usmeril svoja prizadevanja.

Modra misel pravi: Če se ne boriš za tisto, kar ti je pomembno, potem ti v resnici sploh ni tako pomembno.

Naučimo torej otroke in mlade boriti se za tisto, kar jim je pomembno in naj bo tisto pomembno lepo, pravično, dobro, prav ter pošteno. Zanj in za druge.