Zvezki Ajda, linija Pastel

Zvezki z barvnim papirjem za otroke s težavami pri branju ali disleksijo

Že dolgo je znana korist uporabe barvnih folij, obarvanih očalnih stekelc in barvnih listov kot pomoč pri branju za dislektične osebe, prve znanstvene študije pa so se pojavile okoli leta 1990 123. Razlogi za to, kakšen naj bi bil mehanizem vpliva na procesiranje slike so še danes kontroverzno diskutirani. Po novejših interpretacijah, naj bi sprememba spektra barv vplivala na stabilizacijo slike v vidnih centrih in omogočila skladnejše sodelovanje dinamičnega in statičnega aspekta vida pri branju. Nekateri modeli so izpostavili bolj generalizirano spektralno preobčutljivost nekaterih oseb, tako je nastal npr. termin Sindrom skotopične senzitivnosti ali »Meares-Irlen Syndrome« oziroma »Irlen Syndrome« 4, ki ga sicer ne gre enačiti z disleksijo. Za ta namen obstajajo posebna testiranja in posebne rešitve.

Testiranja primernosti barvnih filtrov (katerekoli vrste) so po svetu sprva izvajali posamezni učitelji, psihologi, pa tudi optometristi in oftalmologi. Večinoma so se barvne folije uporabljale doma in v šoli, ob uvajanju barvnih stekel za očala, pa tudi kot celodnevni pripomoček za vid. V Sloveniji se danes s pomočjo pri branju ukvarjajo predvsem psihologi, specialni pedagogi, defektologi, ter nekaj optometristov in oftalmologov. Poudariti je potrebno, da so razlogi za slabše branje neredko v deficitih vida, ki jih zgolj preverjanje vidne ostrine ne razkrije. Med njih štejemo nižje astigmatizme, anisometropije (razlike v dioptriji med očesoma), latentno daljnovidnost in heteroforije (latentno – prikrito škiljenje). V novejšem času je med mladimi vse pogostejša tudi motnja akomodacije (prilagajanja goriščne razdalje očesa). Zato naj že na tem mestu opozorimo, da je potrebno vsakemu otroku, ki ima težave pri branju, preveriti tudi vidno funkcijo.

V zadnjem času so v prodaji barvna bralna ravnila in folije, ki jih lahko starši z otroci sami preizkusijo, v prodaji pa so prav tako zvezki z barvnimi listi. Tudi pri slednjih se večinoma otrok sam odloči za barvo na osnovi osebne preference, ki pa ne predstavlja nujno tudi najbolj učinkovite izbire v smislu boljšega branja.

Vsled temu je pričujoč projekt zasnovan tako, da omogoča objektivizacijo primernosti posamezne barve za otroka, hkrati pa ne obljublja preveč – v povezavi z načinom izbire primerne barve trdimo le, da smo izbrali najbolj učinkovito, ali pa, da nobena od ponujenih ne omogoča boljšega branja. V nobenem primeru ne postavljamo diagnoze katerekoli vrte motnje branja, niti je z uporabo barvnih listov ne odpravljamo.

1 Wilkins, A. (2003). Reading through colour. West Sussex, U.K: John Wiley and Sons, Inc.

2 Wilkins AJ, Jeanes RJ, Pumfrey PD, Lakier M. Rate of Reading Test ®: Its reliability, and its validity in the assessment of the effects of coloured overlays. Opthalmic and Physiological Optics. 1996;16(6):491–497. doi: 10.1016/0275-5408(96)00028-2.

3 Evans BJW, Patel R, Wilkins AJ, Lightstone A, Eperjesi F, Speedwell L, et al. A review of the management of 323 consecutive patients seen in a specific learning difficulties clinic. Ophthalmic and Physiological Optics. 1999;19:454–466. doi: 10.1046/j.1475-1313.1999.00465.x.

4 Irlen H. Reading by the Colors: Overcoming Dyslexia and Other Reading Disabilities Through the Irlen Method. New York, NY: Avery Publishing Group; 1991.