Starši in učitelji – partnerji v procesu vzgoje in izobraževanja otrok

Zapisala: Mojca Klug, profesorica     

Datum objave: 29.1.2019

Dvosmerno sodelovanje med šolo in starši je zelo pomembno. Obstaja nekaj uveljavljenih oblik sodelovanja. Na začetku šolskega leta se začne z roditeljskim sestankom in izbiro predstavnika staršev v oddelku. Tu so še pogovorne ure. Skupne pogovorne ure običajno potekajo enkrat mesečno v popoldanskem času, individualne pogovorne ure pa posamezen učitelj že na začetku šolskega leta določi v okviru svojega urnika. Ali se je treba k pogovornim uram najaviti ali ne, je po šolah različno in je odvisno tudi od tega, koliko otrok poučuje posamezen učitelj in njegovo pričakovanje o tem, koliko staršev bi se utegnilo udeležiti pogovornih ur. Nihče si ne želi gneče pred vrati svojega kabineta ali učilnice in da bi se temu izognili, po navadi učitelji naprosijo starše, da sporočijo, če bodo prišli.

Nekoč so se pogovorne ure imenovale govorilne ure, vendar je trenutno uveljavljen izraz zagotovo primernejši, saj je prav pogovor staršev in učitelja osnova dobrega sodelovanja, le-to pa osnova za uspešen proces vzgoje in izobraževanja ter otrokov optimalni napredek, ki bi moral biti naš skupni cilj. Sodelovanje med šolo in starši poteka še v različnih drugih oblikah. Starši in učitelji si medsebojno pošiljamo pisna sporočila v beležkah. Starši so o posebnem dogajanju v razredu oziroma na šoli obveščeni še s posebnimi obvestili in nemalokrat z zaprosilom, da podpišejo soglasje, da se otrok lahko dogodka udeleži.

Tu so še telefonski pogovori, pogovori preko elektronske pošte in obvestila, ki se staršem v okviru programov za vodenje pedagoške dokumentacije pojavijo na računalniškem ekranu skoraj istočasno, kot se je dogodek zgodil. Ne pozabimo še na neformalne oblike sodelovanja, kot so na primer različni dogodki na šoli, na katere so vabljeni tudi starši in preko katerih le-ti spoznavajo delo otrok in učiteljev, razni skupni izleti in dnevi odprtih vrat. Različne šole staršem ponujajo različne oblike sodelovanja in zagotovo nisem omenila prav vseh, saj se šole trudijo, da bi starše pridobile k čim boljšemu sodelovanju in zato organizirajo in izvajajo še številne različne druge oblike. Na primer klube staršev in pogovorne skupine za starše. Na šoli kjer sem zaposlena, je na primer povsem uveljavljena oblika sodelovanja tako imenovano mesečno spremljanje učencev, krajše MSU. Le-to je namenjeno staršem tistih učencev, ki potrebujejo našo posebno skrb. Gre za redno srečevanje otroka, staršev, razrednika, šolske svetovalne službe in vodstva šole, ki je namenjeno sistematičnemu spremljanju otrokovega napredka. Prepričana sem, da vsaka šola staršem ponuja veliko različnih možnosti sodelovanja, od staršev pa je odvisno, katere izkoristijo in v kolikšni meri.

Največkrat pridejo mame

Učitelji običajno otroka spoznamo, preden smo spoznali njegove starše. In po mojih izkušnjah spoznamo najprej njegovo mater, šele nato očeta. Že na roditeljskem sestanku večinoma sedijo matere. Po moji grobi oceni jih je vsaj dve tretjini. Zato sem obiska vsakega očeta še toliko bolj vesela. Še posebej pa me veseli, kadar prideta oba starša.

Obvestilo o odsotnosti

Sodelovanje staršev je pomembno tudi v primeru odsotnosti otroka. Ne zgolj zaradi tega da odjavijo otrokovo šolsko prehrano temveč zato, da razrednik dobi osnovno informacijo o otrokovi odsotnosti. Če ve, koliko časa otroka v šolo ne bo, lahko to upošteva tudi pri načrtovanju svojega dela v razredu, na primer zamakne obravnavo zahtevnejše nove učne snovi, prilagodi termine preverjanja in ocenjevanja, dneve dejavnosti in podobno. Prav tako lahko ustrezno pripravlja gradivo za učenca, ki bo odsoten dalj časa in že vnaprej načrtuje, kako mu bo čimbolj učinkovito pomagal pri nadomestitvi manjkajoče učne snovi v okviru dopolnilnega pouka na primer ali kot kakšno drugo obliko dela. Tudi če je otrok zbolel za nalezljivo boleznijo, je prav, da je učitelj o tem obveščen, saj bo tako šola lažje načrtovala ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni in tudi ustrezno zaščitila druge otroke in zaposlene, na primer nosečnice v primeru pojava rdečk.  

Učiteljeva avtoriteta in medsebojna podpora

Starši in učitelji ki zgledno sodelujejo, s tem otroku sporočajo, da se za svoje delovanje in ukrepanje odločajo skupaj in da se o vseh posebnostih tudi medsebojno obveščajo. Če otrok vidi, da starši podpirajo učitelja in njegove odločitve in ukrepe, bo tudi on učitelja bolj spoštoval in ga sprejel kot avtoriteto. Če boste pred otrokom slabo oziroma grdo govorili o učitelju ali če boste otroku verjeli na besedo, kadar bo govoril čez učitelja ali njegovo ravnanje, ne da bi dejstva preverili, boste slabo vplivali na otrokov odnos do upoštevanja in spoštovanja avtoritete. Saj veste, da morate tudi vi otroku do določene mere predstavljati avtoriteto. Sicer se bo demokracija kaj hitro prelevila v anarhijo in takrat se nam bo slabo pisalo.

Preveč listkov

Starši se v zadnjem času vedno pogosteje pritožujejo, saj skoraj ne mine teden, ko ne bi otrok domov prinesel dodatnih obvestil, na katerih je nemalokrat potrebno podpisati tudi soglasje. Na žalost je tako in nova zakonodaja je prinesla nove zahteve. Tudi dodatno birokracijo tako za učitelje kot tudi za starše.

Le čevlje sodi naj kopitar

Ste opazili, kako radi se vtikamo v delo različnih strokovnjakov? Odkar imamo medmrežje v vsaki hiši in s pomočjo Googla in drugih brskalnikov najdemo vse mogoče informacije, vsak že ve vse in se na vse spozna. Čeprav smo laiki se vtikamo v delo zdravnikov in nemalokrat si kar sami postavimo diagnoze, spoznamo se na gradnjo in solimo pamet mojstrom, ki dejansko imajo tako znanje kot izkušnje na tem področju. Seveda se skoraj vsi bolje od učiteljev spoznamo na potrebe otrok in mladostnikov in še bi lahko naštevala področja, ki jih obvladamo, ne da bi se za to ustrezno šolali ali usposabljali. Pa se res?

Ne rešujmo težav na ulici ali v trgovini

Osebno me zelo moti, če me starši ogovorijo na ulici ali celo v trgovini in se želijo tam pogovarjati o otroku. Najbolj vesela sem, če se prijazno pozdravimo, morda spregovorimo kakšno neformalno besedo o vremenu ali čem takem.

Smo na istem bregu

Sama staršem vedno povem, da nihče ni postal učitelj zato, da bi otrokom škodoval in nagajal. Ravno nasprotno. Nemalokrat se učitelji v želji, da bi otroku pomagali, še posebej močno angažirajo  in presežejo opis svojih del in nalog za katere so plačani in si na pleča naložijo še dodatno delo in odgovornost.

Današnji prispevek bom v razmislek končala z naslednjo mislijo Franklina D. Roosevelta:

MOGOČE NAM NE BO USPELO PRIPRAVITI PRIHODNOSTI ZA SVOJE OTROKE, LAHKO PA PRIPRAVIMO SVOJE OTROKE NA PRIHODNOST.