Skrivno življenje najstnikov

Zapisala: Mojca Klug, profesorica     

Datum objave: 12.3.2019

Vsako življenjsko obdobje je za človeka nova dogodivščina in pred njega postavlja nove izzive. Med najbolj burna in intenzivna obdobja zagotovo sodi čas otrokovega razvoja od rojstva do konca najstniških let. Medtem ko lahko odrasli natančno vidimo otrokove poskuse, poraze in zmage, ko se telesno razvija in napreduje, pa nam je tisto, kar se dogaja v njegovi glavi, nemalokrat skrito, še posebej v dobi najstništva.

Obdobje najstništva je dobilo ime po končnici -najst v imenih števil med 11 in 19. Podobno kot angleži poimenujejo mladostnike v tem obdobju teenagerji po končnici -teen pri številih od 13 do 19. 

Pa poglejmo, kaj se z mladostniki v tem obdobju dogaja.

Telesni razvoj

Mladim v najstniških letih pogosto rečemo kar pubertetniki. To poimenovanje običajno v prvi vrsti povezujemo s hormonskimi spremembami ter telesnim razvojem in preobrazbo otroka v odraslega. Za to obdobje je značilna hitra rast in najstniki lahko skoraj čez noč postanejo »prekljasti«, kar se še posebej opazi pri fantih. S tem je seveda povezana tudi nerodnost, težave s koordinacijo in bistveno drugačen fizični izgled. Začnejo se pojavljati tudi izrazitejši spolni znaki, pri čemer so ponavadi bolj na udaru dekleta. Rast prsi, bokov, poraščenost, prva menstruacija ali nočni izliv postavljajo pred mladega človeka mnogo novih občutkov in vprašanj. Le-ta niso v zvezi zgolj z občutki, ki so povezani s spolnostjo, temveč tudi z izgradnjo samopodobe in dvom, če je vse to, kar se dogaja njim, normalno in vprašanje, če se vse to dogaja tudi drugim. Vse to jih sili v iskanje tega, kaj je sploh normalno in kaj je idealno. Pogosto zato ideale najdejo v likih s televizije in interneta, od koder jih nagovarjajo televizijske zvezde in v zadnjem času tako zelo gledani in upoštevani tako imenovani »influencerji« oz. vplivneži. Le ti pa so zgolj produkt marketinških prijemov in želje po zaslužku.

Čustveni razvoj

Zaradi vseh opisanih sprememb postane čustveno doživljanje in občutljivost bolj burno. Na to ne vpliva zgolj to, da se otrok fizično in psihično spreminja, temveč so v to dogajanje intenzivno vključeni tudi učinki hormonov. Le-ti so krivi za to, da se najstnikov čustveni svet tako intenzivno spreminja, oni sami pa pri tem skoraj nimajo nobenega vpliva. Podobno kot se to na primer dogaja nosečnicam ali tistim, ki se znajdejo v menopavznem obdobju. Tako se čustvom, ki jih je najstnik poznal v predhodnih obdobjih, pridružijo še nova, hkrati pa čustva postanejo labilna in se hitro menjavajo ali si povsem nasprotujejo, ob tem pa so vsa čustvena doživljanja še bolj intenzivno izražena.

Psihosocialni razvoj

Ker se v tem obdobju mladi človek osamosvaja, postaja vloga in vpliv vrstnikov pomembnejša od družine. Vrstnike bo izbiral glede na svoje interese, nemalokrat pa bo skupini, kateri želi pripadati, podredil tudi svoje hobije in interese, pa tudi vedenje, norme in vrednote. V kasnejšem obdobju pa bo najmočnejši vpliv nanj najverjetneje imel izbranec oziroma izbranka.

Najstništvo kot izziv za najstnika

V najstniškem obdobju dobi najstnik množico novih nalog in izzivov:

• izbira nadaljnjega šolanja in odločitev o tem, kaj bi sploh rad postal,
• izgradnja samopodobe in iskanje odgovora na vprašanje: »Ali sem sploh sprejemljiv za vrstnike, sploh pa za nasprotni spol?«,
• spraševanje in dvom o tem, ali je to, kar se mu dogaja, normalno, ali je sploh normalen in kako sprejeti samega sebe,
• spraševanje: »Ali sem sploh vreden ljubezni?«,
• osamosvajanje na vseh področjih,
• spopadanje z občutkom, da ga nihče ne razume,
• odrekanje lastni identiteti, da bi se prilagodil vrstnikom in bil sprejet,
• igrati mora vedno več vlog,
• strah in sram v zvezi z vsemi telesnimi in duševnimi spremembami,
• raziskovanje, eksperimentiranje in preizkušanje meja,
• zadovoljevanje vedno bolj izraženih potreb (po pripadnosti, samostojnosti, posebnosti, sprejetosti, spolnosti…).

Najstništvo kot izziv za starše

• Najstnik ne more nadzorovati vpliva hormonov, zato potrebuje veliko razumevanja.
• Z njim se odkrito pogovarjajmo o spolnosti, vendar nikoli na silo.
• Najstnik potrebuje občutek, da ga spoštujemo in da ga obravnavamo kot »velikega«.
• Najstnik ne mara pridige in nas ne bo poslušal, čeprav bo dajal občutek, da nas.
• Najstnika vzgajajmo s svojim zgledom. V teh letih ga bomo težko prepričali, naj ne kadi, če kadimo sami. Do našega vedenja bo namreč postal zelo kritičen.
• Ker je sam tako nestabilen, potrebuje stabilne starše.
• Prepovedi bodo pri najstniku pogosto učinkovale ravno obratno, kot bi si želeli.
• Pri najstniku ne moremo delovati po principu »vse ali nič«, včasih raje malce popustimo, da dobimo vsaj nekaj tistega, kar želimo in se sprijaznimo, da bi z vztrajanjem najverjetneje izgubili vse.
• Ne pustimo najstniku, da bi nas pretental, da bi mu znova in znova razlagali pravila, ki jih prav dobro pozna. Včasih je preprosto treba reči: »Ne bom ti še enkrat razlagala zakaj, ker to že veš.«
• Čez vso zgodovino človeštva je bilo tako, da so bili najstniki povsem drugačni od odraslih in da so se odrasli zgražali nad mladino in se spraševali kaj iz njih sploh bo. Če se zgodovina ponavlja, lahko vendarle ostanemo optimistični. Kaj menite?