Izdelajmo zvočno knjigo

Zapisala: Mojca Klug, profesorica     

Datum objave: 20.11.2018

Pri nekaterih narodih je zakladnica zvočnih oziroma avdio knjig bistveno bogatejša, kot je naša. Predvsem na  angleško govorečem področju lahko najdemo vsemogoče knjige tudi v obliki zvočnega zapisa (https://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/15-najboljsih-spletnih-strani-za-brezplacne-zvocne-knjige.html).

Tako boste na primer Harrya Potterja v angleščini lahko brali ob sočasnem poslušanju zvočne knjige. Tudi razne druge, na primer duhovne in motivacijske knjige, najdemo v angleščini v tiskani in zvočni obliki, tako da jih lahko poslušamo med opravljanjem hišnih del, pri športnih aktivnostih ali med vožnjo.

Kje lahko najdemo zvočne knjige?

Če bi tudi vi radi prisluhnili kakšni zvočni knjigi, je zanimiva aplikacija na strani audibook (https://audibook.si/), ki si jo lahko naložimo na mobilne naprave in z njeno pomočjo pridemo do zbirke zvočnih knjig v slovenščini. Žal je zbirka še precej skromna in v glavnem ponuja dela že pokojnih avtorjev in razne zakone. Za to, da lahko knjigo poslušamo, pa moramo plačati »izposojevalnino«. V zbirki boste našli nekaj knjig, ki so zastopane na seznamih domačega branja in bodo prav prišle tudi »slabšim« bralcem, na primer Butalce, Cvetje v jeseni, Desetega brata, Martina Krpana ali Županovo Micko. Tudi v »cobissu« (http://www.cobiss.si/) imamo možnost iskanja zvočnih knjig, ki so na voljo v knjižnicah, vendar bomo tudi tukaj težko našli prav veliko zanimivih naslovov. (https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=su%3Dzvocne+knjige&db=sikmb&mat=allmaterials&tyf=1_zpos_cd&tgf=otroci&tyf=0_zpos&laf=slv)

Seveda je poslušanje zvočne knjige povsem nekaj drugega, kot branje tiskane knjige. Pogosto nas bo pri poslušanju zmotil govor oz. pripovedovanje bralca in le-ta nas lahko od poslušanja določene knjige povsem odvrne. Dobro je, da večino profesionalno narejenih zvočnih knjig prebirajo dramski igralci. 

Tudi zvočnih knjig za otroke je pri nas bolj malo. Tako da bomo besedila, ki jih otrok sreča na primer v berilu določenega razreda, težko našli v kateri od obstoječih zbirk.

Tudi ob poslušanju se otrok uči bralne tehnike

Zakaj torej ne bi zvočne knjige za našega otroka naredili kar sami?

Na to idejo sem prišla, ko sem učencu, ki nikakor ni mogel osvojiti vezanega branja, brala besedilo iz berila in ga prosila, da si ob poslušanju besedilo kaže s prstom. Da bi lahko sledil mojemu tempu, sem morala povsem prilagoditi hitrost branja. Brala sem zelo pooočaaaasiiii, vsak vokal sem malo podaljšala. Čez nekaj časa sem opazila, da je učenec ob mojem branju in spremljanju besedila s prstom začel premikati tudi ustnice. Zelo sem bila vesela, saj sem ugotovila, da sem odkrila način, kako bi mu lahko pomagala.

Ker sem nekoč vodila radijski krožek, sem poznala program Audacity, na katerega sem dečku začela snemati tekste iz berila. Ob njih je potem lahko uril tehniko branja. Tempo sem sproti prilagajala njegove napredku in počasi, prav počasi, sva prišla do točke, ko sem lahko besedilo prebrala in posnela z povsem običajno bralno hitrostjo.

Program sem nato začela uporabljati tudi za to, da sem kdaj pa kdaj posnela branje kakšnega otroka, da je lahko poslušal, kako bere. Tako je lahko bolj objektivno sodeloval pri ocenjevanju napredka svojega branja.

Ko smo nekoč brali knjigo Martin Krpan, sem slučajno naletela na kaseto z zvočno knjigo. Besedilo zvočne knjige se je povsem ujemalo z besedilom v knjigi. Zato sem učence spodbudila k temu, da so knjigo brali ob sočasnem poslušanju. Večini je bilo to všeč. Izjema so bili tisti bralci, ki so brali počasneje in niso mogli slediti hitrosti bralca s kasete.

Če bi knjigo ponovno posnela v njim bolj prilagojenem tempu, mislim, da bi tudi oni sprejeli to obliko dela.

Zvočno knjigo lahko naredimo tudi sami

Morda bi bilo zanimivo, če bi otroku, predvsem začetniku, tudi doma pripravili kakšno avdio knjigo. Prepričana sem, da bo otroku zelo všeč, če bo to storila mama ali morda oče ali starejši sorojenec, saj glasove družinskih članov pozna in so mu domači. Tako bo strah, da mu naracija in glas bralca ne bi bila všeč, povsem odveč.

Seveda lahko besedilo posnamemo že na preprost snemalnik zvoka na mobilnem telefonu ali tablici. Če želite narediti boljši posnetek, pa priporočam že omenjeni program Audacity (https://www.audacityteam.org/). To je eden najbolj uporabnih ter za uporabo najenostavnejših brezplačnih programov za urejanje zvoka. Idealen je tako za snemanje, kot tudi za dodajanje učinkov zvočnim posnetkom in njihovo urejanje. Je prijazen tako začetnikom kot tudi naprednejšim uporabnikom in se ponaša z odličnim, preglednim vmesnikom. Z medmrežja ga lahko prenesemo brezplačno.

Zvočna knjiga in domače branje

Glede na to, da si človek veliko več zapomni, če informacije sliši in vidi hkrati in to, da otroci različno hitro berejo, lahko zvočno knjigo uporabimo otroku v prid tudi pri opravljanju domačega branja ali branja za bralno značko. Lahko seveda izdelamo zvočno knjigo učne snovi, kar bo še posebej koristilo tistim otrokom, ki so bolj slušni tipi.

Pozor! Za zelo »slabe« bralce je lahko sočasno poslušanje običajnega tempa branja tudi frustracija. V tem primerih srčno priporočam, da otroku ponudite doma narejeno zvočno knjigo prilagojeno njegovi bralni pripravljenosti. Morda k sodelovanju povabite starejšega sorojenca, če je v družini več otrok. Za starejšega otroka bo lahko to dodatna spodbuda k bolj doživetemu, izraznemu branju.

Prednosti doma narejene zvočne knjige so:

• besedilo bere otroku znani in prijetni glas,
• povsem lahko prilagodimo tempo branja bralni stopnji otroka,
• naredimo lahko zvočno knjigo kateregakoli besedila,
• otrok lahko bere večkrat in se tako uri v branju ali učenju z branjem,
• straši lahko medtem počnejo kaj drugega, npr. berejo svojo knjigo ali pa so morda celo v službi,
• vsebine postanejo otroku zanimivejše, če jih vsakič pripravimo malo drugače.