Zemljevidom še ni povsem odklenkalo - dejavnosti za boljšo orientacijo na zemljevidu

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 14.5.2019

Svet v katerem živimo danes, je natanko tako velik, kot je bil, ko so živeli še naši dedki in babice. Razlika je le ta, da je bil njihov navidezno večji. Vsaj zdel se jim je takšen, ko so o njem razmišljali na tistem malem koščku domače zemlje, ki je bila njihovo edino znano okolje. Takrat je bila že pot v sosednji kraj velika pustolovščina. Danes pa svet okrog nas »postaja vedno manjši«, saj je bolj dosegljiv. Sedeš v letalo in v pičli uri do dveh si že na drugem koncu Evrope, v nekaj urah pa tudi že na drugi celini.

Zato je v globalizirani sedanjosti poleg znanja jezikov zelo pomembno tudi poznavanje lege držav in večjih mest na vseh šestih kontinentih. Prav tako tudi orientacija na zemljevidih oziroma kartah. Seveda pa je prav, da vsakdo najprej dobro pozna lastno državo in v njej še posebej dobro kraj, kjer živi. Že res, da nam Googlov zemljevid zriše natančno pot do željenega cilja, pa tudi razne navigacijske naprave nam v glavnem dobro služijo in nas bolj ali manj uspešno pripeljejo do cilja, toda…

Kaj pa če se znajdeš v večjem mestu, ki ga ne poznaš prav dobro in zaupaš, da te bo elektronski »sopotnik« pripeljal so tvojega cilja? Potem pa se izkaže, da je tvoj cilj v enosmerni ulici in naenkrat se v prometni konici znajdeš v prometnem vrvežu in razen naslova sploh ne veš, kam moraš priti in kako naj se do tja sploh prebiješ. Včasih smo se na pot do cilja pripravili in natančno smo vedeli, kam gremo, zdaj pa se prepustimo milosti in nemilosti umetne inteligence, ki včasih tudi zataji. Takrat si zaželimo, da bi ob nas sedel sopotnik z zelo staro različico navigacijske naprave, imenovane zemljevid.

Zato vam bom v času, ko počasi že načrtujete dopust in razmišljate o potovanjih in odkrivanju novih »svetov«, položila na srce, da ne pozabite v načrtovanje vključiti tudi otrok. S tem jih boste spodbudili, da se urijo v orientaciji na zemljevidu in da radovedno spoznavajo domovino in svet.

Ko kam greste, vzemite zemljevid ali karto, ki jih je na raznih turističnih destinacijah vedno dovolj. Izpišite nekaj krajev, morda rek ali vrhov ali pa imena držav, če gre za zemljevid celine ali dela celine. Lastna zemljepisna imena zapišite na lističe ali kartončke, nato pa s pomočjo žreba ugotovite, kaj mora kateri sodelujoči poiskati. Lahko tudi merite čas s štoparico na telefonu ali s pomočjo peščene ure. Če sodelujoči iskano najde v času, ki ga določite skupaj, prejme dve točki. Če mu to ne uspe, ga lahko vodite tako, da ga napotite na pomembno točko zemljevida (npr. glavno mesto države) in ga od tu popeljete s pomočjo navodil, ki naj ga sestavlja čim več geografskih pojmov, podatkov in imen. Če bi na primer otrok moral Brežice poiskati na zemljevidu Slovenije, ga bi od Ljubljane vodili proti vzhodu in mu povedali, da leži ob reki Savi in je blizu državne meje s Hrvaško. Če nalogo reši s pomočjo navodil, dobi le  eno točko. Na koncu točke seštejemo.

Dobra motivacija bo zagotovo orientacija na zemljevidu države, v kateri nameravamo dopustovati. Če imamo možnost, lahko s tem namenom pripravimo še naloge za orientacijo na karti mesta, v katerem bomo bivali ali ga bomo obiskali. Na karti lahko otrok išče ulico, v kateri je naše počitniško bivališče, lahko poišče katero od zgradb v tem mestu (npr. kje je muzej ali zdravstveni dom) ter ugotavlja, kako daleč bo treba iti do najbližje plaže ali koliko kilometrov je dolga pot do znamenitosti, ki si jo boste ogledali. Pri takšnih aktivnostih se bo navajal tudi na različne legende in merila.

Otrok naj vedno sodeluje tudi pri nakupu vozovnic, pot do destinacije pa naj si ogleda tudi na zemljevidu. Spoznava naj, kako hitro lahko pride do  napake in zmešnjave, če nismo dovolj pozorni na podobna zemljepisna lastna imena. Skupaj ugotovite na primer, kje je Santiago de Compostela in kje Santiago de Chile. Pa smo spet pri nezanesljivi umetni inteligenci, ki nam za povrh vsega kar sama nekaj ponudi in če ji preveč zaupamo ali če smo premalo pozorni, se lahko pošteno nasmodimo. Kaj hitro se lahko na primer znajdemo v težavah, ko namesto vozovnice za Beirut v Nemčiji kupimo tako, ki nas odpelje v Libanon. Cela zmešnjava lahko nastane pri teh treh mestih:  Valenciji v Španiji, Valence v Franciji in Valenço na Portugalskem in še kje. Le poiščite še sami nekaj takih primerov.

Kot sem zapisala na začetku, pa je prav, da otrok najprej spoznava bližnjo okolico in svojo državo. Da pa pregovorna kovačeva kobila ne bo vedno bosa, boste v prilogi našli tabelo z zemljepisnimi lastnimi imeni z zemljevida Slovenije. Velike začetnice sem namenoma označila z rdečo, da bo ob iskanju otrok utrjeval še rabo velike začetnice, predvsem pri večbesednih zemljepisnih imenih.

Za učenje zemljepisnih imen in lege priporočam tudi zanimive  vaje na povezavi https://online.seterra.com/sl/vgp/3003

Pa srečno pot in dobro orientacijo vam želim, pa četudi samo s prstom po zemljevidu. :)