Učenje učenja
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 25.2.2020
V šoli se otroci in mladi učijo. Učni načrti so polni različnih tem in vsebin, ki naj bi jih majhni in večji učenjaki obvladali. Ob tem pa pozabljamo na to, da je bolj od faktografskega znanja, memoriranja in papagajskega ponavljanja za generacijo zanamcev pomembno, da se bodo znašli v novih situacijah, da bodo ob hitrem znanstvenem in gospodarskem napredku znali poiskati ustrezne podatke, da bodo ustvarjalni in sposobni fleksibilnega razmišljanja. Pa tudi to, da bodo imeli pozitiven odnos do učenja novih znanj in veščin.
Prav zato je bolj od tega, kaj se otrok uči, pomembno kako se uči in kako se spopada z novimi informacijami in novimi izzivi. To pomeni, da bi morali večji poudarek dati na učenje učenja. Mladi, ki se znajo učiti si bodo s tem znanjem in dobrimi učnimi strategijami lahko pomagali kadarkoli, ko se bodo srečevali z novimi temami in gradivi.
Otroci, ki so lanskega septembra vstopili v prvi razred bodo na primer opravljali nekatere poklice, ki si jih danes lahko zamislimo ob veliki meri domišljije. Ko jo vključim jaz, si lahko zamislim, da bodo voznike avtobusov zamenjali samovozeči avtobusi, morda bodo pismonoše zamenjali dostavljalni droni, prodajalce na blagajni bodo zamenjale samopostrežne blagajne v še bolj izpopolnjenih različicah, kot jih poznamo danes. Če trgovine sploh še bodo obstajale?
Tako. Malo sem vas popeljala v prihodnost in vas s tem želela prepričati, da je učenje učenja zares pomembno.
Kako pa se otrok uči učenja?
Prepoznavanje in zapomnitev ključnih besed
Gospa Dušica Kunaver ki se poleg učenja angleščine in pedagoških oziroma didaktičnih vsebin loteva tudi etnološkega področja in ljudskega izročila, je avtorica mnogih knjig. Med njimi bi danes želela opozoriti na dve:Učim se učiti in Učim se pomagati učiti. V prvi omenjeni mi je najbolj všeč primerjava, da je učenje nekaj takega, kot je konzerviranje sadja.
Predstavljajmo si, da v sadovnjaku naberemo vedro višenj, ki jih ne bomo mogli pojesti naenkrat, vsekakor pa nam bodo prav prišle pozimi, ko svežega sadja ne bo na pretek. Da bi preprečili gnitje in prihranili prostor, bomo višnje predelali v koncentrat. To pomeni, da bomo iz višenj iztisnili sok in ga zgostili. Tako bomo vedro višenj spremenili v nekaj steklenic zgoščenega soka. Ko bomo želeli koncentrat ponovno zaužiti, ga bomo razredčili z vodo in tako spet dobili večjo količino soka.
Na podoben način poteka učenje. Poiskati moramo znati ključne besede. Le-te nam bodo pomagale iz celotnega gradiva, ki ga moramo znati, narediti nek zgoščen koncentrat vsebine. To pomeni, da se ne bomo učili na primer cele strani besedila od besede do besede, temveč da bomo v besedilu poiskali na primer deset do dvajset ključnih besed ali besednih zvez in se jih naučili. Ko bo potrebno znanje pokazati, bomo te ključne besede ubesedili v povedih in tako iz koncentrata ponovno dobili razredčeno besedilo.
Zdaj smo že spoznali prvo bistveno sestavino učenja. To je iskanje in prepoznavanje ključnih besed.
Druga pomembna sestavina učenja je ponavljanje in utrjevanje.
Ko se učimo, se ne moremo izogniti tudi memoriranju in tako imenovanemu drilu. Ključne besede si bomo vendarle morali zapomniti, to pa pomeni, da jih ponavljamo znova in znova in v ustreznem časovnem razmiku, da preprečimo pozabljanje. Pri tem so dobrodošle tudi razne mnemotehnike, rime, ritmično poudarjanje, pri nekaterih celo korakanje po prostoru. Pri pomnjenju nam bo morda v pomoč miselno oziroma domišljijsko potovanje po prostorih ali pokrajinah. Takšno tehniko uporablja tudi Nik Škrlec, priljubljeni voditelj kviza Male sive celice. Nik se je na pamet naučil število pi na preko 3000 decimalk natančno. Tehniko ki jo uporablja, je predstavil v enem od intervjujev na nacionalni televiziji, ki si ga lahko ogledate na tejle povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174398318
Ko smo ključne besede prepoznali in se jih naučili, jih moramo znati tudi ustrezno uporabljati v širšem kontekstu. Prav zaradi tega je dobro, če se mladi učijo na glas, da to ubeseditev tudi vadijo. Da o naučenem pripovedujejo. To je tisti del zgodbe o konzerviranju višenj, ko koncentrat redčimo, da je spet primeren za uživanje in da nas odžeja.
Si predstavljate, da bi se poskušali odžejati z nerazredčenim sadnim sirupom?
Opisano koncentriranje znanja in nato redčenje le-tega se sliši zelo enostavno, kajne? Žal pa se zatakne že pri iskanju ključnih besed, saj je težko ločiti zrnje od plev, še težje pa koristna semena od nekoristnih. Druga ovira na poti do znanja so učne in delovne navade, predvsem kampanjsko učenje tik pred zdajci, ki ne daje dolgotrajnih rezultatov. Tretja ovira je sam proces učenja. Mnogi otroci in mladi si predstavljajo, da za učenje zadostuje, če učno snov preberejo. Zato ni dovolj, če otroku rečemo: »Mulc, pojdi se učit.« Najprej jim je treba pokazati kako, jih pri učenju opazovati in spoznavati njihov učni slog in navade ter odpravljati slabe učne strategije in razvijati dobre.
Za konec bi vas rada povabila k branju že objavljenih nasvetov v rubriki Učimo se na naslednji povezavi:
Sprehodite pa se lahko še med drugimi rubrikami, kjer boste zagotovo našli še kakšen koristen namig ali nasvet v naslednjih rubrikah:
Čakajo vas na povezavi: https://www.kopija-nova.si/footer/koristne-informacije/svet-ugodnosti-in-koristnih-informacij-za-druzine-s-soloobveznimi-otroki/koristne-in-uporabne-vsebine
