Učenje na daljavo kot izziv in priložnost

Zapisala: Polonca Legvart, profesorica

Datum objave: 23.3.2020

Slovenija je zaradi epidemije COVID-19 zaprla šole, kar se v zgodovini dogaja redko  in še to le za kašen dan, sedanja prekinitev pa bo očitno trajala. Življenje moramo prilagoditi ukrepom, s katerimi si bomo povrnili oz. ohranili ogroženo zdravje. Ni enostavno, ker bolezni ne poznamo in ni zdravil zanjo. Narediti je treba vse, da virusa ne prenašamo od obolelih na zdrave ljudi, za kar je nujna osamitev. In šole so največja zbirališča ljudi, zato smo jih izključili iz vsakodnevnega življenja ter se omejili na družino in dom.

Učenje se nadaljuje

Izguba časa je za šolo resno vprašanje, saj je njeno bistvo, da zagotovi čim bolj učinkovito učenje - da učenci v najkrajšem času in povezano osvojijo sposobnosti in znanja za življenje. Nikoli ni bila edina, ki je to omogočala in že veliko let je na tem področju prisotna tudi izobraževalno-komunikacijska tehnologija, s katero je mogoče izobraževati na daljavo. Prav to pa je kot naročeno za situacijo, v katero nas je pahnila epidemija. Zapravljali bi čas, če novih možnosti ne bi izrabili. Je pa res, da se temu ni mogoče privaditi čez noč in če šola ni vključevala izobraževalno-komunikacijske tehnologije v izobraževalni proces doslej, si ne učitelji in ne učenci z njo ne bodo znali kaj pomagati. Zgovorno je, da sedaj mnogi e-izobraževanje enačijo s šolsko TV in seveda je hvalevredno, da jo po dolgih letih vračajo nazaj v življenje, ampak to je oblika  izobraževanja iz pred-interaktivnih časov. E-izobraževanje je veliko več od šolske TV, je neposredno, individualizirano, interaktivno. Nihče si dela na domu ne zamišlja tako, da bi mu posredovali TV sliko njegovega delovišča, ampak se vklučuje interaktivno v delovni proces. Tako je tudi z učenjem!

Dom kot učno okoje

Naši domovi so v povprečju kar dobro opremljeni z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, čeprav je treba biti pri tej oceni previden in posredovati v primerih, ko le ta ni na razpolago - ni mobilnega telefona, ni računalnika, ni internetne povezave... Večji problem je, da smo vajeni vse to uporabljati pasivno, pretežno za kratkočasenje. Sedaj pa je treba urediti aktivno učno okolje. Hišni računalnik je namenjen vsem članom družine, zato je treba organizirati in sprejeti »hišni načrt«. Morda je skupni zajtrk pravi kraj za njegovo »oblikovanje« in za delovne dogovore. Učiteljica se v načrtovanje vključuje s tem, da opredeli dnevno učno snov, predlaga način dela, se dogovori za povratne informacije in sproti vrednoti rezultate. Tudi e-izobraževanje potrebuje svoje rutine kot jih je učenec vajen iz razreda, le orodje in načini  komuniciranja so drugačni. Učiteljica se bo potrudila, da se kolikor mogoče ohrani občutek medosebnega odnosa, možno je komuniciranje z vrstniki, le občutek razredne skupnosti bo manj prisoten, ampak šola je pač zaprta in posledice se poznajo.

Učitelji in starši v novi vlogi

Veliko staršev je že vajenih neke oblike elektronskega komuniciranja s šolo, oz. učiteljico, vendar gre pretežno za informiranje o učencu. Pri e-učenju pa zna biti drugače in se bodo neposredno vpletli v interaktivni proces. Čeprav otroci hitro obvladajo tehnologijo, jim bo podpora staršev dobrodošla. Najpametneje pa je, da spodbujajo resen pristop do izobraževalnih aktivnosti, vključno z njihovim samoocenjevanjem in dokumentiranjem. Ob vrnitvi v šolo bo treba preveriti delo in takrat bodo skupaj z učiteljico predstavili svoj listovnik (portfolio), ki se »nalaga« vse dni, ko izobraževanje poteka na daljavo.

Šola sicer sodeluje pri informiranju o zdravstveni situaciji, toda otroci se utapljajo v vseh mogočih vesteh o tem na socialnih omrežjih in glede tega so odločilni starši, da jih obvarujejo pred neumnostmi, ki pritekajo oz vseh strani. Treba je spodbujati človečnost, skrb za soljudi in prijazno besedo, za kar je tudi dovolj priložnosti v komuniranju na daljavo. Prvi preizkus je že odnos s starimi starši, ki so v epidemiji najbolj ogroženi in morajo najbolj dosledno upoštevati osamitev. Vnuki naj poskrbijo, da bo ta zgolj fizična, ne pa komunikacijska.

Šola je dolžna opraviti svoje

Koronavirus je za vse nas preizkušnja in najlepše bi bilo, če bi medicini uspelo, da se ne bi več ponovila. Gotovo bomo utrpeli veliko škode na vseh področjih, največ pa z izgubljenimi življenji. Kot pri ogožujočih klimatskih spremembah, tudi tukaj ne smemo kar poklekniti, ampak se je treba spoprijeti s problemom. Izobraževanje na daljavo je naš prispevek in z njim dokazujemo, da smo odgovorna socialna država v kateri tudi šola ve, kaj je njeno poslanstvo. Lahko se zanesemo nanjo!