Prikaz učenja v koncentričnih krogih
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 13.11.2018
»Pojdi se učit, mulc!« Res bi bilo lepo, če bi takšna »komanda« zagotovila, da bi otrok oziroma mladostnik res odšel v sobo, se uro ali dve učil, potem pa naznanil: »Znam!« Pa ste prepričani, da je to mogoče? Da se »mulc« res zna učiti? Se znate vi? Ali se morda, kar se tiče učenja, nahajamo v podobni zgodbi kot cesar v novih oblačilih? Vsi se delamo, da se znamo učiti, a le malokdo od navadnih smrtnikov ima temeljito dodelane strategije učenja. Le redki priznajo, da se ne znajo učiti. Še huje je, da otrokom rečemo, naj se gredo učit, a nihče jim v resnici ne pove natančno, kako naj to delajo. Nihče jim tega ne pokaže. Tudi v šolah učitelji premalo govorimo o teh vsebinah. Otrokom govorimo podatke in dejstva, jim z njimi polnimo glave, le malo časa pa namenimo temu, da bi spoznali, kako posamezen otrok razmišlja in kakšne učne strategije uporablja, ko se pripravlja na spraševanje ali »kontrolko«.
Ko je otrok neuspešen, je najlažje reči: »Moral bi se bolj/več učiti.« Revež pa si ne upa vprašati: »Kako?«, če pa se vsi delamo, da smo se že rodili z znanjem o tem, kako se učiti. Zato vam bom danes poskusila čimbolj nazorno pokazati enega od načinov učenja, ki sem ga razvijala predvsem zase. Poimenovala sem ga učenje v koncentričnih krogih, saj se začne pri osnovnem poznavanju vsebine, potem pa se to poznavanje dopolnjuje oz. nadgrajuje. Kot da bi okoli točke S risali krožnice z vedno večjim polmerom.
Kar nekaj vode je že preteklo od tedaj, ko sem pisala prispevek Sprotno učenje je bolj učinkovito od kampanjskega učenja, ki ga še vedno lahko preberete na povezavi: https://www.kopija-nova.si/koristni-nasveti/ajdine-koristne-informacije/sprotno-ucenje-je-bolj-ucinkovito-od-kampanjskega-ucenja. V njem sem predstavila krivuljo pozabljanja. Takrat sem sveto prisegala na to, da je za dolgotrajno pomnjenje še kako pomembno ponavljanje, ponavljanje in spet ponavljanje. Ponavljanje je alfa in omega učenja in tega ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo učne navade tako, da vsako novo znanje gradimo na tistem znanju, ki smo ga že osvojili. To pomeni, da ne izgubljamo časa, da bi v nedogled ponavljali že znana dejstva, informacije oziroma podatke, temveč da učenje zastavimo tako, da najprej ugotovimo, kaj že znamo, potem pa obstoječe znanje dopolnjujemo oziroma nadgrajujemo.
Način, ki ga predlagam, poteka po naslednjih korakih:
1. krog
Na list zapišemo temo oz. naslov, nato na list nizamo ključne pojme, ki jih o tej temi že poznamo. Meni najbolj ustreza, če te pojme oz. ključne besede napišem razmetane po celem listu. Zapisujem jih v določeni barvi. Pri tem si ne pomagam z literaturo ali medmrežjem, temveč pišem dejstva ki jih imam v svoji glavi, torej tisto, kar že vem.
Predstavljajte si, da se na primer učim o vzgonu.
Na list bom v »prvem krogu« napisala vse, kar se spomnim pod tem naslovom.
Vem, na primer, da je to neka sila in da silo v fiziki označimo z veliko tiskano črko F. Vem da je nekaj v zvezi s tekočinami. Spominjam se zgodbe o Arhimedu, ki je gol tekel po ulici in vpil: Našel sem! oz. Eureka! Vendar se ne spominjam več, kako točno je Arhimed spoznal zakonitosti vzgona. Spominjam se še, da smo v šoli delali nek poskus in da smo v vodo polagali različne predmete in gledali, kako je voda tekla čez rob posode.
Moj zaključek je, da že vem nekaj o vzgonu.
Na mojem listu se znajdejo besede: sila, F, tekočine, Arhimed, voda teče čez rob.
2. krog
Zdaj je na vrsti »drugi krog« - delo z gradivom (zvezkom, učbenikom, medmrežjem). Jaz sem se odločila za internetno gradivo (https://e-va.e-um.eu/lessons/104/index.html).
Začnem s prvim branjem oz. pregledom. Berem počasi in si poskušam čim več zapomniti.
Kaj sem si zapomnila zdaj?
To, da sila vzgona kaže v nasprotni smeri kot sila gravitacije oz. težnosti, to da so zaradi njega telesa v tekočini navidezno lažja in da v obrazcu oz. formuli za računanje vzgona nastopajo simboli za gostoto, gravitacijski (težni)pospešek, prostornino.
Aja, pa da ne pozabim, odkrila sem še, kaj je bilo z Arhimedom. Ključno kar si želim zapomniti je, da je moral ugotoviti ali je krona iz zlata in da se je kopal, ko je voda pljusknila čez rob kadi.
In da je bila količina izpodrinjene vode drugačna pri kroni iz zlata kot pri kroni iz železa, saj se gostota teh kovin razlikuje.
V drugem krogu se na mojem listu poleg Arhimeda znajdeta še skici dveh kron (rumene in sive), rdeča puščica, ki od naslova Vzgon kaže navzgor in modra, ki kaže navzdol. Ob modri piše Fg . Poleg besede sila in črke F nanizam še simbole za gostoto, prostornino in težni pospešek. Poleg besede tekočine narišem tri valove, na katerih plava pero (s tem prikažem, da so telesa zaradi vzgona navidezno lažja)
3. krog
Zdaj je na vrsti je »tretji krog« oziroma drugo branje, lahko bi ga poimenovala tudi aktivno branje. Ob tekstu si izpisujem tisto, kar sem pozabila zapisati prej. Pri tem rišem, pišem, označujem, obkrožujem. Skratka sem aktivna in kreativna.
4. krog
Sledi »četrti krog« - ponavljanje. Ob listu, ki sem ga izdelala v prvih treh »krogih«, ponavljam učno snov. Govorim na glas, saj ne želim, da bi me možgani prevarali in mi zagotovili, da nekaj znam povedati, pa tega ne znam. Se še spominjate tiste moje teorije o risanju konja v prispevku Vsak otrok se lahko uči (https://www.kopija-nova.si/koristni-nasveti/vsak-otrok-se-lahko-uci)?
5. krog
Ko »obvladam« teorijo se lahko lotim nalog, kajne? To je »peti krog« - praktično delo, vaje. Morda imam naloge v učbeniku? Lahko se odločim, da jih bom poiskala na medmrežju.
Jaz bom to naredila tako, da bom v brskalnik vpisala »interaktivne vaje«. Prva prikazana možnost izbire je povezava: www2.arnes.si/~osljjk6/
Izberem.
Poiščem fiziko in se nasmehnem sličici fantka, na katerega bo vsak čas padlo jabolko. Ko se mi odpre »fizika«, v zgornji vrstici najdem tudi vzgon. Izberem ga in se lotim dela.
Morda se bom kasneje odločila in vzela v roke še katero od Rokusovih vadnic Znam za več ali kaj podobnega.
Možnosti za ponavljanje in utrjevanje je res veliko.
Če bom ob tem naletela še na kakšno pomembno informacijo, bom to dodala na list. Število krogov je neomejeno. Toliko naj jih bo, da bo »učenjak« na koncu rekel: »Znam!«. Čeprav vsi vemo, da se zgodba z naslovom Učenje nikoli ne konča.