Moj otrok se uči – pomnjenje zaporedij

Zapisala: Mojca Klug, profesorica     

Datum objave: 14.3.2017

Naše življenje je polno zaporedij. Če ne bi vedeli, kako si sledijo dnevi v tednu ali meseci v letu, bi se težko orientirali v času in bi zaradi tega imeli cel kup težav. Tudi števila si sledijo v zaporedju, pa planeti in še marsikaj. Včasih si zaporedja zapomnimo kar tako, brez posebne namere, drugič pa se jih moramo namerno naučiti, na primer že omenjene planete po oddaljenosti od Sonca ali pa posamezne skupine ogljikovodikov (npr. alkanov) glede na število ogljikovih atomov.

V času študija smo se pred izpiti pogosto pogovarjali o tem, katerega vprašanja si pa res ne želimo. Po navadi smo študentje izpostavljali tista, na katera je potrebno odgovarjati z naštevanjem, Zato je bilo na hodnikih fakultete na dan izpita slišati: »Samo da ne bi dal alinej!«

Učenje zaporedij ali podatkov, ki jih je potrebno našteti zna biti zelo suhoparno in dolgočasno, zato danes nekaj predlogov, kako se lahko otrok nauči zaporedij.

Učenje s kartončki

1. Predlagam, da najprej izdela kartončke z besedami ali besednimi zvezami, ki se jih mora naučiti. Uporabi lahko kar embalažo od živil, na primer žitaric, piškotov, soli in podobnega. Tako bomo ponovno uporabili nekaj, kar bi sicer zavrgli in hkrati navajali otroka k bolj ekološkemu razmišljanju in vedenju.
2. Iz embalaže izstriže kartončke. Pomaga si lahko kar s širino šablone, saj bo tako na enostaven način dobili enako velike kvadrate. Če je potrebno, mu pri tem pomagajmo.
3. Na posamezne kartončke na prazno stran napiše posamezne besede ali besedne zveze. Če še ne zna brati in pisati, naj nariše ali nalepi ustrezno sličico. Na drugo stran pa majhno zaporedno številko besede glede na njeno mesto v zaporedju. Tako bodo nastale preproste »flash« kartice.
4. Zdaj se začne vaja: otrok kartončke postavlja v ustrezno zaporedje v smeri od zgoraj navzdol ali od leve proti desni. Ko je zaporedje sestavljeno, naj zaporedje glasno prebere.
5. Vajo naj večkrat ponovi. In ker se bo tega hitro naveličal, čez nekaj časa potegnimo na plano npr. še peščeno uro (npr. tako za kuhanje jajc v mehko ali tisto ki meri čas umivanja zob) ali štoparico. Meni osebno je peščena ura najbolj všeč, saj je otrokom bolj zanimiva in zelo nazorno prikaže »odtekanje« časa. Tako bo otrok lahko tekmoval sam s seboj in opazoval, kako napreduje. Vajo lahko popestrimo tudi tako, da otroku v že urejenem zaporedju dva kartončka zamenjamo, on pa mora ugotoviti katera dva sta to in ju postaviti na ustrezno mesto v zaporedju. Ali pa iz zaporedja vzamemo en kartonček, on pa mora ugotoviti, kaj na njem piše in kje v zaporedju je njegovo mesto.
6. Podobne naloge lahko otrok postavlja tudi nam, da bo bolj zabavno in da ne bo vedno on tisti, ki mora odgovarjati in reševati. 
7.  

Učenje s pomočjo zabavnih povedi

1. Ta metoda je bolj primerna za starejše otroke in mladostnike. Za učenje zaporedja bodo uporabili mnemotehniko, s pomočjo katere si bodo zapomnili zaporedje besed, ki jih sicer že poznajo. Na primer mladostnik pozna imena planetov (ali vsaj večine), saj jih pogosto sliši, ne ve pa, v kakšnem vrstnem redu so po oddaljenosti od sonca.
2. Zato si pravo zaporedje zapiše na list papirja in obkroži prve črke besed.
   Primer: MERKUR, VENERA, ZEMLJA, MARS, JUPITER, SATURN, URAN, NEPTUN.

3. Nato si izmisli poved iz 8 besed. Vsaka od besed se začne s prvo črko planeta in sicer tako, da so začetnice lepo po vrsti. Lahko si izmisli tudi 2 krajši povedi. Pomembno je le, da so prve črke besed v zaporedju m, v, z, m, j, s, u, n. Ni potrebno, da so povedi povsem slovnično pravilne in dovoljena je tudi uporaba neknjižnih besed, npr. slenga, saj bo to mladostnika bolj pritegnilo in zabavalo. 
   Npr. Mamina vaza zraven mize je sinu Urošu napoti.

4. Ker sta v zaporedju dve črki m in če ima otrok težave, katera pomeni kateri planet, lahko npr. mamo zamenja z njenim imenom npr. Meto, mizo pa z »mašino«, da bo po prvih dveh črkah besede vedel, kdaj beseda na m pomeni Merkur in kdaj Mars. Ali pa preprosto ugotovi, da sta planeta, ki se začneta z glasom M nagajiva in sta se v zaporedje nista postavila v abecednem redu (Merkur, Mars)
5. Poved »Mamina vaza zraven mize je sinu Urošu napoti,« si bo mladostnik z lahkoto zapomnil in s pomočjo povedi tudi brez večjih težav uredil planete v ustrezno zaporedje.
6. Enako tehniko lahko mladostnik uporabi tudi za memoriranje npr. vrstnega reda alkanov pri kemiji v 9. razredu in si s tem zgradil dobro osnovo za poimenovanje mnogih drugih ogljikovodikov.
7. Seveda mora sestavljeno poved nekaj dni redno ponavljati, sicer jo bo kmalu pozabil.

Učenje s pomočjo zgodbice

Za zapomnitev zaporedja lahko otrok sestavi tudi zgodbico. Za zaporedje planetov Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun bi si na primer lahko izmislil zgodbico, ki bi šla nekako takole:

V trgovino MERKUR je prišla ženska, ki je bila zelo lepa kot VENERA. Od prodajalca je zahtevala ZEMLJO za lončnice. Trgovec jo je vprašal, če je z MARSA in ji povedal, da na oddelku z barvami prodajajo samo JUPOL. Pa še tega samo ob sobotah, ki se jim po angleško reče SATURDAY. Gospa je pogledala na URO in prodajalcu povedala, da je bila njegova jeza povsem NEPOTREBNA.

Mladostniki, ki so vizualni tipi, si lahko zgodbico ponazorijo s sličicami in narišejo trgovino v rumeni in zeleni barvi, lepo žensko, moder krog, ki predstavlja Zemljo in rdečega za Mars (ker mu rečemo tudi Rdeči planet), sledi naj vedro z barvo, potem morda zapis »Hura weekend«, ki ga bo spomnil na soboto, ura in na primer prečrtan jezen možic ali zapisana beseda »potrebno« prečrtana z rdečo barvico.

Kako bo ponazoril posamezno besedo, si mora izmisliti mladostnik sam. Odvisna je namreč od njegovega predznanja, besednega zaklada in domišljije. Vsekakor pa bo na  začetku potreboval naše vodenje in spodbudo.

Morda se bo bralcu zdelo, da opisane metode potrebujejo preveč priprav in da bo z njimi otrok oziroma mladostnik izgubil preveč časa. Ampak se splača. Mladi se z opisanimi metodami ne bodo naučili zgolj zaporedja nekih besed ampak se bo ob tem razvijala tudi njihova kreativnost, inovativnost, vztrajnost, natančnost. Znal bo povezovati že osvojeno znanje z vsebinami, ki se jih pravkar uči. Učenje bo postalo manj suhoparno in morda se bo začel ob tem še zabavati.