Kako se vajenec razvije v mojstra?

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 22.9.2020

Prepričana sem, da ga ni učitelja, ki ne bi svojim učencem vsake toliko povedal pregovora o vaji, ki dela mojstra in modro dodal, da velja zgolj v primeru, če mojster vajo dela. Moja izkušnja je, da modrovanje: »Vaja dela mojstra,« učenci dopolnijo kar sami od sebe: »Če mojster dela vajo.«

Morda se še spominjate mojega članka Sprotno učenje je bolj učinkovito od kampanjskega učenja, ki govori o krivulji pozabljanja? Vabim vas, da ga ponovno preberete in se spomnite, kako pomembno je redno in sprotno ponavljanje in utrjevanje. Nahaja se na povezavi: https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/ucimo-se/sprotno-ucenje-je-bolj-ucinkovito-od-kampanjskega-ucenja 

Vaja dela mojstra

V tokratnem prispevku se bomo osredotočili na ponavljanje in utrjevanje, ki ni neposredno vezano na zapomnitev podatkov in dejstev ali memoriranje ampak na učenje z vajo, ki predstavlja uporabo tega znanja pri reševanju različnih nalog. Takšen način učenja je pri nekaterih predmetih zelo pomemben, saj z vajami učenec oziroma dijak teoretično znanje nadgradi tako, da ga uporabi tudi v praksi, ko rešuje določene naloge za utrjevanje postopkov in strategij ali rešuje problemske naloge, analizira, sintetizira, povezuje vsebine različnih predmetov, sklepa in vrednoti.

Poskusila bom ponazoriti s primerom:

Janezek na primer spretno našteje, kaj vse napišemo z veliko začetnico. Toda, ko bo pisal povedi ali krajše besedilo, bo manjkala kakšna velika začetnica na začetku povedi, morda bo Triglav napisan z malo črko na začetku ali pa bo manjkala velika začetnica celo takrat, ko bo zapisal svoje lastno ime. Ko bo napisal veliko povedi in velikokrat uporabil veliko začetnico, bo napak pri rabi vedno manj. Ker vaja dela mojstra.

Lahko pa se bo zgodilo, da bo pri samostojnem zapisu pri rabi velike začetnice že zelo spreten, težko pa bo napake v rabi začetnice našel v neki vaji, kjer so v sestavku vse besede zapisane z malo črko na začetku, on pa bo moral odkriti, katera od njih bi morala biti velika.

Torej bo svoje znanje pri nekaterih tipih nalog lažje pri drugih pa težje izkazoval.

Zato je najbolje, da poleg tega, da pozna pravila za rabo velike začetnice, naredi veliko različnih vaj, s katerimi to znanje utrdi.

Poglejmo še en tak nazoren primer. Metka, učenka 3. razreda, se mora naučiti poiskati predhodnik in naslednik danega števila znotraj obsega do 100.

Spretno na primer dopolni takšno tabelo:

Toda, ali se enako dobro znajde, če je preglednica drugače obrnjena?

Ali če so v preglednici vpisani bodisi predhodniki bodisi števila ali nasledniki. Se bo enako dobro znašla?

Kaj pa če naloga ne bo podana v obliki njej znane preglednice in bo zahteva, da poišče predhodnik oz. naslednik ubesedena?

Na primer: 

Na spodnjo črto zapiši predhodnika in naslednika števila 56.

______________

Lahko pa bo naloga takšna:

Med spodaj zapisanimi števili z modro barvico obkroži predhodnik števila 56.

50, 34, 57, 75, 55, 77, 56

Seveda se pojma predhodnik in naslednik lahko znajdeta v bolj ali manj kompleksni besedilni nalogi. Na primer taki, ki pravi: Predhodniku števila 36 prištej naslednik števila 29.

Tako. Ogledali smo si nekaj primerov in zagotovo se strinjate, da je učenčevo izkazovanje znanja precej odvisno tudi od tipa naloge, ki jo mora rešiti. Medtem, ko bo otrok spretno reševal naloge znanega tipa, se bo lahko zgodilo, da se pri drugem tipu nalog, ki so mu manj poznane in jih redko sreča, ne bo znašel. Ne zato, ker ne bi znal poiskati predhodnika ali naslednika nekega števila, temveč zato, ker se pri drugačnem tipu nalog težko/ne znajde.

Učenec, ki bo poznal in reševal različne tipe nalog bo na pisna preverjanja in ocenjevanja dobro pripravljen.

Kateri so glavni tipi nalog v pisnih ocenjevanjih?

a) Naloge z dopolnjevanjem, na primer Soncu najbližji planet je ___________________.

b) Naloge, ki zahtevajo kratek odgovor, na primer Kateri planet je najbližji Soncu?

c) Naloge alternativnega tipa, kjer se učenec odloča med da in ne, na primer Merkur je Soncu najbližji planet v Osončju. DA NE

d) Naloge izbirnega tipa, ko otrok izmed danih možnih odgovorov izbere enega ali več pravilnih odgovorov, na primer Kateri planet je najbližji Soncu?

*  Jupiter

*  Merkur

*  Uran

e )Naloge urejanja, pri katerih mora učenec dane elemente urediti po določenem kriteriju (časovnem, po pomembnosti, po zaporedju, oddaljenosti), na primer: Uredi spodnje planete po oddaljenosti od Sonca. Začni z najbližjim.

Venera, Saturn, Neptun, Merkur

f) Naloge povezovanja, pri katerih učenec poveže dva stolpca podatkov tako, da ugotovi zvezo med njimi, npr.

Poveži:

g) Širša odprta vprašanja ali vprašanja odprtega tipa oziroma naloge esejskega tipa, ki zahtevajo odgovor od nekaj vrstic do nekaj strani.

Natančno branje navodil

Seveda je pri reševanju različnih tipov nalog pomembno tudi, da učenec navodilo vsakokrat dobro prebere, saj je pri navidezno podobnih nalogah oziroma vajah lahko zahteva drugačna. Pri nalogah izbirnega tipa so lahko navodila zelo različna: obkroži pravilen odgovor, podčrtaj pravi odgovor, prekrižaj črko pred pravilnim odgovorom … Lahko je podano tudi, koliko je vseh pravilnih odgovorov, eden (če je v navodilu uporabljena ednina)/ več (če je v navodilu uporabljena množina) ali pa je v navodilu podano natančno število pravilnih odgovorov.

Pri nekaterih predmetih je reševanje vaj zelo pomembno

Pri nekaterih predmetih, na primer matematiki, fiziki, jezikih, … je utrjevanje z reševanjem nalog glavni način učenja in pogoj za to, da bo učenec/dijak znanje tudi celovito osvojil.

Upam, da mi je s tokratnim prispevkom uspelo dokazati, da vaja dela mojstra. Ali še bolje: Vaje delajo mojstra, če mojster dela oziroma rešuje čimbolj različne vaje.