Vaje za pravilno držo - 1.del

Džemal Mustafić, diplomirani manualni terapevt, trener splošne vadbe in trener karateja

Datum objave: 7.1.2020

Novorojenček ima okrog 300 kosti. Nekatere se z leti zarastejo in odrasel človek jih ima skoraj 100 manj. Kosti imajo pomembno nalogo pri opori, ki jo nudijo mehkim tkivom. Si predstavljate, kako bi človeško telo izgledalo, če bi bilo brez kosti? Kot nekakšen seseden kup mehkega tkiva. S to sliko pred očmi nam je popolnoma jasno, da se tak organizem tudi ne bi mogel gibati tako, kot se. Predvsem pa se ne bi mogel tekom evolucije postaviti pokonci. Prav pri pokončni drži ima najpomembnejšo vlogo hrbtenica, ki je osrednji steber, ki človeku nudi oporo in mu omogoča gibanje. Okostje je pomembno tudi zato, ker ščiti notranje organe. Lobanja na primer ščiti možgane, rebra organe v prsni votlini, hrbtenica pa hrbtenjačo. Prav zaradi zaščitne in oporne funkcije hrbtenice lahko vsaka sprememba v zgradbi in funkciji hrbtenice pripelje do motenj gibljivosti in telesnih občutij.

Normalna telesna drža

Drža telesa je pri vsakem posamezniku drugačna, individualna. Nanjo vplivajo rast, starost in drugi dejavniki. Celo tekom dneva se drža človeka spreminja. Prof. dr. France Srakar, ki je leta 1996 napisal prvi slovenski učbenik z naslovom Ortopedija, pravi: Normalna drža je tista, pri kateri je doseženo ravnotežje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in pri katerem so nosilne strukture čimbolj zaščitene pred degenerativnimi spremembami in poškodbami.

Vzroki za nepravilno držo

Vzroki za nepravilno držo so zelo različni.

Med najpogostejše sodijo:

• nepravilno in nedosledno vzdrževanje pravilne drže pri stoji, hoji, sedenju in drugih oblikah gibanja,
• rast in razvoj telesa pri otroku in mladostniku, na primer hitra rast v puberteti,
• splošna telesna šibkost,
• prekomerna telesna teža,
• napačno sedenje,
• preveč sedenja,
• spanje na neustreznem ležišču,
• pomanjkanje telesne aktivnosti,
• pretirano ukvarjanje s športom,
• enolični ponavljajoči gibi,
• poškodbe,
• različna bolezenska stanja,
• staranje,
• kronična utrujenost,
• nepravilno dviganje in prenašanje bremen,
• konstitucija telesa npr. velike prsi, razmerje med dolžino trupa in dolžino nog,
• neprimerna oblačila in obutev,
• neustrezna prehrana,
• slabo psiho-emocionalno stanje posameznika in drugi dejavniki.

»Kavč« generacija

Na univerzi v Saarbrücknu v Nemčiji so strokovnjaki dokazali, da imajo otroci, ki preživijo veliko časa pred televizijo ali za računalnikom, znatno slabšo držo. Ta zaključek je rezultat devetletne študije, v kateri je sodelovalo 1600 fantov in deklet, starih med 7 in 16 let. Za raziskavo so otroci in mladostniki morali mirno stati eno minuto, najprej z odprtimi, nato še z zaprtimi očmi. Kot so pokazali rezultati, 40 odstotkov deklet in fantov ni sposobnih stati pokončno, saj so ukrivili hrbet, glava se jim je nagnila naprej, ramena so se jim povesila.

Strokovnjaki trdijo, da dolgotrajno gledanje televizije in igranje računalniških iger spodbudi posebne potrebe in urjenje vizualnega sistema, ki prevzame dominantno vlogo v upravljanju otrokove drže in gibanja, medtem ko drugih čutil otroci ne uporabljajo in ne razvijejo dovolj.

V šoli

Ne samo sedenje pred televizijo, za računalnikom ali kakšno drugo pametno napravo, tudi šolski režim veliko pripomore k neustrezni telesni drži otrok in mladostnikov. V šoli otroke pogosto silimo v sedeč položaj in mu omejujemo gibanje v prostoru. Ob poplavi učnih gradiv postaja šolska torba vedno večje breme, kar slabo vpliva na telesno držo. V hitrem in zahtevnem tempu so tudi otroci in mladi premalo spočiti. Zaradi psihične ali fizične utrujenosti prav tako razvijajo neustrezne gibalne vzorce in slabo držo. Tudi enotna velikost miz in stolov v učilnici je eden od dejavnikov, ki veliko pripomorejo k nepravilnemu sedenju med šolskim delom. V vsakem razredu bomo bržkone našli kakšno učenko ali učenca, ki od vrstnikov po velikosti izrazito odstopa. Nemalokrat pa sedi za popolnoma enako veliko mizo kot ostali.

Preprečevanje slabe drže pri otrocih

Veliko bomo naredili, če bomo otroka vzpodbujali k kontroli drže in ga navajali na zavestno korekcijo telesne drže. Naučimo otroka pravilnega sedenja in le-to tudi sproti popravljajmo. Ne dovolimo otroku, da sedi pred televizorjem, dela za šolo ali se igra v neustreznih položajih predolgo, na primer s spodvihanimi nogami, v čepeči drži, na kolenih, z nogami navzven in podobnih. Pri izbiri šolske torbice se ne osredotočajmo zgolj na izgled, všečnost in ceno. Navajajmo otroka, da v šolo nosi zgolj tisto, kar za ta dan pri pouku potrebuje, da torba ne bo pretežka. V šoli pa naj pušča vse tisto, česar ta dan doma ne bo potreboval. Otroka vključimo na kakšno rekreativno popoldansko dejavnost, pri kateri se bo čimbolj raznoliko gibal. Ne pozabimo na zdravo prehrano, s katero bo otrok v svoje telo vnašal tudi za gibala pomembne mikroelemente, vitamine in minerale. Ter na redno kontrolo teže, seveda.

Otroke radi razveseljujemo z raznimi materialnimi darili, ob tem pa pogosto pozabimo, da je investicija v ustrezno opremo tisto, kar je našemu otroku v največjo možno korist. Dober stol in miza, ustrezno ležišče, kakovostna hrana ter udobni dobro vzdrževani čevlji so naš pomemben prispevek k otrokovemu zdravju, dobremu počutju in otrokovi prihodnosti na sploh. Preverite kako otrok pri mizi sedi in kako hodi. Nemalokrat boste ob tem ugotovili, da pri mizi sedi sključeno, hodi pa v priljubljenih vendar že dotrajanih pošvedranih čevljih, ki ga že dolgo ne »spodbujajo« več k ustrezni drži in hoji.

Ne pozabimo na družinske sprehode in gibanje v naravi. Ter na to, da smo starši otrokom prvi in najmočnejši zgled že od ranega otroštva.

V drugem delu prispevka bomo spoznali pravilno sedenje otroka na stolu in pri opravljanju šolskega dela ter igre. Ogledali si bomo tudi vaje, s katerimi bo otrok krepil dobro telesno držo in odpravljal neustrezne vzorce pri stoji, sedenju, hoji in gibanju.