Pomen spanja za otroke in mladostnike

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 8.12.2020

Teh »korona izrednih razmer« kar noče in noče biti konec. Situacija je bistveno spremenila naš vsakdan in posledice marsikdo že občuti tudi na področju duševnega zdravja. Kaj vse ob tem doživljajo otroci, si ne znam niti predstavljati. Vse kaže, da najbolj pogrešajo družbo vrstnikov in naenkrat je iti v šolo postalo nekaj zaželenega. Če so nekoč otroke in najstnike obhajale »bogokletne« želje, da bi se kaj zgodilo šoli, da vsaj nekaj dni ne bi bilo pouka, si večina zdaj želi nazaj v razrede, med prijatelje in pred šolsko tablo. Kajti razlaga učiteljev je super in šolska pravila so tudi v redu. Dober občutek je, ko veš, kdaj je treba vstati, kateri predmet je na urniku in koliko časa bo ura trajala, veš kdaj bo odmor in kdaj bo malica, veš, kdaj boš šel domov in katere dejavnosti in obveznosti te čakajo popoldne. In zvečer tudi veš, da je treba spati, kajti veš tudi, da bo zjutraj treba zgodaj vstati. Dobra mera rutine otrokom predstavlja neko varnost, še posebej mlajšim.

Z ukrepi za preprečevanje novega virusa je rutina načeta. Marsikateri učenec ali dijak pove, da je ena stvar šole na daljavo pa res super. To, da ni treba tako zgodaj vstati. Ker otroci in mladi lahko povečini vstajajo pozneje kot običajno, jim manjka rutina jutranjih opravil: umivanje zob in česanje, oblačenje, pa tudi tisti prvi vdih svežega zraka ob ranem jutru na domačem hišnem pragu. Tudi če je učna ura na daljavo v živo, je dovolj čez pidžamo navleči kakšen pulover, spodaj pa se na ekranu tako ali tako ne vidijo navihani vzorci zaspanih pingvinčkov ali medvedkov v čipkastih spalnih srajčkah z blazinico v  roki.

Mnogim se je skupaj s premembo rutine porušil tudi ritem spanja in budnosti

Za mnoge mlade velja: ker ni zgodnjega vstajanja, tudi ni zgodnjega odhoda v posteljo. Lahko se celo ponočuje, ker nihče ne bo videl zehanja ob šolskem delu in težkih vek, ki bodo želele podleči vplivom sile gravitacije. Kakšno uro pouka v živo pa se tudi da preživeti in koliko toliko uspešno prikriti utrujenost in zaspanost.

Pri tem ne smemo pozabiti tudi na to, da uram pouka »v živo« manjka tista dinamika in komunikacija, ki je mogoča zgolj pri pouku v razredu.

Zato vam, starši in otroci, toplo priporočam, da poskušate ohraniti vsakodnevno rutino in če vas je iz nje že odneslo, jo obudite in se spravite v kondicijo za čas, ko se bo spet začela šola v šoli in ko se bodo razmere normalizirale.

Spanje je pomembno

Spremembe, ki jih je prineslo šolanje doma, naj ne bodo izgovor, da bi otroci in mladostniki hodili spat kasneje, kot je bilo to v običajnih razmerah. Spanje je namreč za otroke in mladostnike zelo pomembno. Je poleg zdrave prehrane in gibanja pomemben del zdravega načina življenja. Študije so pokazale, da imajo otroci, ki spijo redno in dovolj dolgo, boljšo pozornost, ustreznejše vedenje, učinkoviteje se učijo, imajo boljši spomin ter splošno duševno in fizično zdravje. Otroci z dobrimi spalnimi navadami so tudi na splošno bolje razpoloženi in bolj odporni. V zgodnjem obdobju pa ima spanje pomembne učinke tudi na rast ter razvoj motoričnih sposobnosti. 

Koliko spanja potrebuje otrok?

Največ spanja potrebujejo novorojenčki in dojenčki v prvem letu starosti. Tja do 16 ur dnevno. Potem število ur, ki jih potrebuje otrok, počasi pada in šolar, ki obiskuje prvo obdobje osnovne šole, potrebuje še okoli 9 do 13 ur spanja, najstniki pa naj bi prespali tretjino dneva, torej 8 ur, lahko tudi uro ali dve več. Seveda obstajajo individualne razlike potreb po spanju.

Koliko spanja posameznik dejansko potrebuje, lahko ugotovi, če se nekaj časa prepusti naravnemu ritmu spanja in pri tem ostrani vse moteče dejavnike, ki vplivajo na trdnost in dolžino spanca. Torej posameznik, ki bi nekaj časa spal v popolnem miru in temi, bi se prebujal v skladu s svojim naravnim ritmom in bi spal točno toliko časa, kot je zanj najbolj optimalno.

Posledice pomanjkanja spanja

Posledice pomanjkanja dobrega spanca se ne pokažejo takoj, temveč se nabirajo počasi, zato se včasih ne zavedamo, da je za določene težave krivo kronično pomanjkanje spanja. Le-to se kaže za funkcioniranju posameznika in njegovem telesnem in duševnem zdravju.

Kronična nenaspanost vpliva na moteno pozornost in otrok lahko razvije znake ADHD (motnje pozornosti s hiperaktivnostjo), kar se kaže tudi v učni neuspešnosti.  

Po podatkih Ameriške akademije za pediatrijo (AAP) četrtina otrok mlajših od 5 let, ne spi dovolj. To je zaskrbljujoče, ker je slabo spanje v zgodnjem otroštvu po njihovem mnenju povezano z nekaterimi alergijskimi boleznimi, težavami z imunskim sistemom ter tesnobo in depresijo. Prav tako obstajajo dokazi, da lahko slab spanec v otroštvu v prihodnosti pomeni srčno-žilna tveganja v obliki debelosti, diabetesa in visokega krvnega tlaka.

Pri mladostnikih lahko neustrezen spanec dolgoročno vpliva na akademsko uspešnost in duševno zdravje. V razvitih deželah predstavlja kronično pomanjkanje spanja pri mladostnikih vedno večji javnozdravstveni problem. Je dejavnik tveganja za zlorabo substanc in težave z duševnim zdravjem, pa tudi večje možnosti poškodb. Veliko mladostnikov zaradi nenaspanosti posega po raznih poživilih in substancah, ki zaspanost navidezno omilijo. Mnogi otroci že v osnovni šoli redno pijejo pravo kavo. Velik delež mladih tudi v Sloveniji redno uživa tako imenovane energijske pijače, z veliko vsebnostjo kofeina in drugih stimulirajočih substanc. To pa je skrb zbujajoče, saj se s tem rušijo normalne spalne navade zaradi navidezno manjše potrebe po počitku in spancu.

Higiena spanja in počitka

Seveda ni pomembno le to, kaj otrok počne preden gre v posteljo, temveč kako je preživel celoten dan.

Je bil njegov dnevni urnik uravnotežen kar se tiče obveznosti in počitka? Se je dovolj gibal? Je preživel dovolj časa na svežem zraku? Kako se je prehranjeval? Je uspešno razrešil morebitne težave ali dvome? Se je pogovoril s kom o svojih strahovih?

K rednemu in dobremu spancu veliko pripomore dosledna rutina pred spanjem.

• Otrok naj večerno rutino: tuširanje, umivanje zob, oblačenje pižame, pripravo šolske torbe in podobno opravi pravočasno in ne tik pred zdajci.
• K počitku naj gre še preden postane preveč utrujen in zaspan. Vsak dan ob približno istem času.
• Strokovnjaki predlagajo izklop računalnikov, televizijskih zaslonov, video igerin drugih močnih luči že uro ali več pred spanjem.
• Neposredno pred spanjem naj ne je, še posebej ne sladkarij ali kakšne druge energetsko bogate hrane.
• Prav tako naj pred spanjem ne pije pijač, ki vsebujejo tein ali kofein. Naše babice za mirnejši spanec priporočajo požirek ali dva toplega mleka ali blagega zeliščnega čaja z malo medu.
• Pred spanjem so priporočene kakšne mirne dejavnosti, kot so na primer branje, umirjen pogovor o preživetem dnevu ali hvaležnostih, poslušanje umirjene glasbe.
• Ko otrok odide v deželo sanj, tudi starši poskrbimo, da opravljamo mirnejše dejavnosti in znižamo glasnost tv sprejemnika, če se odločimo še malo posedeti pred ekranom.
• Za dober spanec je pomembna tudi ustrezna, malo nižja, temperatura v prostoru, kjer otrok spi. Najbolje je, če prostore preden gre spat, tudi prezrači.
• Za dobro spanje je seveda pomembna tudi kakovost ležišča in posteljnine.

O vztrajajočih težavah spanja, kot so težave, da otrok ne more zaspati, da se ponoči zbuja in dele noči prebedi ali da se zbuja prezgodaj, se posvetujemo z zdravnikom pediatrom. Otrokom nikoli ne dajajmo zdravil za boljši spanec, ker imajo le-ta stranske učinke, da se uživalec nanje hitro navadi in potem brez njih ne more zaspati. Tudi sicer otrokom ne dajemo zdravil za odrasle, če nam tega ni svetoval zdravnik in predpisal doze, ki je primerna za otroka.