Človek jè, kar jé.

Zapisala: Polonca Legvart, profesorica

Datum objave: 17.3.2020

Še ne tako dolgo nazaj smo doma, v šoli, službi in v gostilnah jedli, kar je prihajalo iz bližnjih polj in vrtov. Domače, sezonske, sveže ali vložene dobrote mam, babic in tet. Hrana je imela okus, vonj in najedli smo se. Bila je zdrava za nas in za naravo.

Večji del današnje pridelave in predelave ter način, na katerega se danes prehranjuje večina ljudi tudi pri nas, našemu planetu, naravnim ekosistemom in ljudem, ki v njih živimo, škoduje. Ujeti smo v vedno hitrejši dnevni ritem, v vedno večje pritiske po zniževanju stroškov, kar se ob krhkem zdravju izkaže za laž. Smo potrošniki hrane, ki trgovskim ponudnikom s svojo izbiro sporočamo, kaj nam je všeč in kaj ne. Kljub temi, da nas prepričujejo z reklamami in nas namenoma zavajajo z nejasnimi podatki, smo mi tisti, ki z nakupom določamo, kakšna je ponudba hrane v trgovinah in tržnicah. Pri izbiri hrane imamo v resnici večjo moč, kot si mislimo. Globalno gibanje Slowfood[1] priporoča, da naj od pridelovalcev hrane zahtevamo živila, od gostincev pa jedi, za katera veljajo tri osnovna pravila: dobro, čisto in pošteno.

1. Dobro

Živila in jedi morajo imeti dober, prepoznaven okus in vonj[2]. Zato z otroci čim večkrat »trenirajte« prepoznavanje okusov in vonja, pri tem se skušajte spomniti, kako so dišale in kakšen okus so imele nekdanje domače dobrote, sveže domače sadje, zelenjava, meso, kruh … skupaj z otroki grizite, hrustljajte, žvečite vse, kar se da, saj se s tem v možganih ustvarjajo novi nevroni in sinapse. Izogibajte se sodobnih »smutijev« in podobnih kašastih in drugih napitkov. Ne kupujte sadnih sokov in jogurtov, raje jih naredite sami.

Čim bolj pogosto in redno kuhajte doma. Poiščite z roko napisane recepte babic in dedkov. Otroci naj vam pomagajo pri čim več postopkih kuhanja in obvezno naj vsaj malo pomagajo tudi pri pospravljanju po kuhanju. Pospravljanje je sestavni del grajenja odnosa do kuhanja in hrane. 

Pri kuhanju uporabljajte čim več svežih zelišč. V svežih iščite odtenke sladkega, kislega, slanega, grenkega. Z besedami naj opisujte aromatične note posameznega okusa. Zelišča vsebujejo naravne učinkovine, ki telo ščitijo pred okužbami in krepijo odpornost. Če uporabljamo zelišča, zadostuje za dober okus jedi manj škodljive soli. Največ boste za razvoj otrokovega okusa naredili, če mu nobene hrane ne boste branili, vendar ga boste spodbujali, da poskusi vse mogoče naravne okuse. Posebej se potrudite in kdaj pa kdaj skupaj poskusite tudi kaj grenkega. Pogovorite se z otrokom, kaj v naravi ima grenak okus in zakaj je včasih dobro pojesti malo grenkega. Narava nas z grenkimi snovmi zdravi. Če grenkemu dodamo malo sladkega medu in sveže limone, je lahko okus zelo prijeten.    

2. Čisto

To je vsa tista hrana, ki prihaja iz zdravega okolja in je pridelana ter predelana na način, ki ne uničuje okolja. Drobno tiskane deklaracije na proizvodih, za katere potrebujemo povečevalna stekla, glede tega niso jamstvo, ker jih večinoma ne moremo preveriti. Lahko pa preverimo tisto, kar kupimo od lokalnih pridelovalcev, zato se je bolje navezati nanje. V velemestih res živi vse več ljudi, lokalna oskrba pa je nezadostna, zato so obsojeni na mednarodne nakupovalne mastodonte. Toda Slovenija je glede tega na boljšem, saj večinoma živimo v manjših krajih, obdanih s polji. A, namesto, da bi na tržnici ali v domači trgovini omogočili preživetje našega kmetijstva, hlepimo po modnih etiketah izdelkov, ki niso ne dobri in ne zdravi. Osrečijo pa nas še z dodatno embalažo, ki nas duši, saj jo morajo slej kot prej nekje skuriti. Smo otrokom razložili, od kod se vsa ta škodljiva nečistoča jemlje?

Zato skušajmo čim pogosteje kupovati pridelke in prehranske izdelke od pridelovalcev, ki ravnajo do narave prijazno. Ni treba, da poznamo vse oznake škodljivosti na etiketah izdelkov. Veliko bolje je, če kupimo take, ki so v surovem stanju in niso zapakirani v embalažo. Seveda je treba v tem primeru prodajalcu zaupati, za kar je dovolj pogovor na tržnici, s prijatelji, ki imajo dobre izkušnje s ponudniki.

3. Pošteno

Velikokrat slišimo, da je zdrava domača hrana draga. K temu prepričanju največ prispevajo velike trgovske verige, ki tekmujejo s kampanjami nizkih cen, nižjih od pridelovalnih stroškov. S takšnim oglaševanjem privabijo kupcev v svoje trgovine, ki jim potem podtaknejo precenjeno robo. Znano je, da je masovna pridelava hrane škodljiva za naravo, da ljudje, ki delajo na plantažah in rastlinjakih trpijo in živijo v nečloveških razmerah. Čista in poštena - fair hrana je lahko le hrana, ki je bila pridelana na čim bolj naraven način, ki je šla skozi čim manj predelavnih procesov in je prišla do našega krožnika po čim krajši poti. Zato čim več kuhajte sami. Sveža živila, sezonsko zelenjavo, sadje, jajca in meso kupujte na tržnici od lokalnih pridelovalcev. Kupujte bolj premišljeno in porabite vse, kar ste kupili. Kar vam ostane posušite, skuhajte omako, vložite.... poskusite, recepte z lahkoto najdete na spletu ali v kuharicah. Na ta način postane tudi zdrava hrana poceni, vsi ljudje, ki so bili vključeni v proces od surovine do jedi pa dobijo za svoje delo pošteno plačilo.

To bo pravi zgled za naše otroke, ki bodo hitro dojeli, da človek jè, kar jé.

[1]     https://www.slowfood.com

[2]     Ali veste, da je vonjanje za človeka prvo in najpomembnejše čutilno zaznavanje? Človek zazna vonj po dimu že iz zelo velike razdalje. Tudi druge neugodne vonjave nas že na daleč opozorijo na nevarnost.