Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 18.12.2018
Celo leto smo preštevali dneve, tedne in mesece, včasih ure in minute, morda celo sekunde, zdaj pa se naše štetje počasi zaključuje. Še dva tedna in bomo začeli šteti znova. In računati, seveda.
Zaključimo torej tole naše letošnje preštevanje z nekaj zabavne matematike. Preden pa začnemo, bi vas rada opozorila na nekaj preteklih prispevkov na temo zabavne matematike oziroma računanja, ki jih še vedno lahko preberete na spletni strani Kopije-nove, v rubriki Računamo.
Danes bomo risno množili. Ne, nisem se zmotila. Namenoma sem uporabila izraz »risno«, saj ne bomo množili pisno, ampak bomo do zmnožka prišli tako, da bomo risali. Risali bomo črte in preštevali točke, v katerih se te črte srečajo. Metoda menda prihaja z Japonske.
Pa začnimo.
Pri tej metodi vsako števko množenca in množitelja predstavljajo ravne črte. Števke množenca ponazorimo s črtami, ki potekajo diagonalno od leve proti desni od spodaj navzgor, medtem ko črte, ki ponazarjajo množitelja potekajo od leve proti desni od zgoraj navzdol. Med skupinami črt, ki predstavljajo določeno števko, naredimo večji razmik.
Pri računu 24 x 12 bomo množenca ponazorili takole:
Množitelj pa bo videti takole.
Celotna slika množenja pa bo nastala, ko bomo obe sliki združili.
Zdaj poglejmo, kako pridemo do rezultata. Če dobro pogledamo, takoj opazimo, da so presečišča vseh črt razporejena v tri skupine. Razdelimo jih s črticami ali preprosto narahlo obkrožimo in začnimo s štetjem točk oziroma presečišč.
Takole:
Prišli smo do zmnožka 288.
Ko pogledamo, če se dobljeni rezultat ujema s tistim, ki ga dobimo, če množimo pisno, ugotovimo:
»Uspelo nam je!«
Kaj pa če so števila večja, na primer če želimo število 52 pomnožiti s 16?
V tem primeru bo število presečišč v posamezni skupini večje od deset. Nič hudega. Ob posamezni skupini presečišč zapišemo zgolj enice, število presečišč v naslednji (levi) skupini pa povečamo za število desetic prejšnjega števila presečišč.
Takole:
Po opisani metodi lahko zmnožimo katerikoli dve števili, tudi tri, štiri in več mestni. Na primer 321 x 142.
Le da pri množenju velikih števil postane preštevanje presečišč precej dolgočasno, predvsem pa dolgotrajno.
Zato bo vseeno bolje, če si pomagamo s pisnim računanjem ali kalkulatorjem.
Morate pa priznati, da je dobro vedeti, da je mogoče računati še na kakšen zanimiv in zabaven način in da aritmetika le ni tak »bav bav«.
Pa veliko zabave ob računanju tudi v novem letu vam voščim. Naj se vam vsi računi izidejo tako, kot je prav.
