Nekaj predlogov in nasvetov za učenje poštevanke

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Datum objave 27.11.2018

1. Poštevanko naj se otrok uči sproti.
   
   
2. Poštevanko nekega števila se otrok začne učiti tako, da se najprej nauči našteti vse večkratnike tega števila po vrsti od najmanjšega do največjega, nato pa še obratno. To znanje mu bo koristilo tudi pri deljenju. Otrok bo bolj motiviran, če si predstavlja, da z naštevanjem večkratnikov izstreljujete raketo, npr. APOLLO 7 (z večkratniki števila 7) ali APOLLO 4 (z večkratniki števila 4) ali APOLLO X (z večkratniki števila X), odvisno od tega, katero poštevanko se uči.                             
   
   
3. Vzemite si čas in vztrajajte pri ustnem računanju. Če boste otroku ponudili napisane račune množenja in deljenja, bo zelo težko razvijal »eksplozivnost« oz. hitro reagiranje. Najverjetneje si bo za računanje zapisanih računov vzel čas in račune množenja računal po principu seštevanja enakih seštevancev. Poštevanko bo zato težje in počasneje avtomatiziral, težave se lahko pojavijo tudi kasneje, pri deljenju.
   
   
4. Različne igre, kot so polaganke, pokrivanke, domine, spomin in podobne ne bodo veliko pripomogle k avtomatizaciji, so pa tovrstne igre lahko prijetna popestritev sicer tako suhoparnega memoriranja rezultatov.
   
   
5. Predlagam vam, da v fazi učenja, račune poštevanke, ki se je otrok uči, napišete na kartončke. Bodite EKO in za izdelavo kartončkov uporabite prazno embalažo npr. žitnih kosmičev ali podobnega. Kartončke dajte v posodico (od margarine, skute ali podobnega). Pripravite še eno prazno posodico. Učenje rezultatov naj poteka tako, da otrok prebere račun na kartončku in vam pove rezultat. Če je zmnožek pravilen, lahko kartonček položi v drugo posodico (ki je namenjena pravilnim odgovorom), sicer ga vrne nazaj v prvo, pri čemer mora za vami glasno ponoviti račun in pravilen zmnožek.
   Z otrokom se vnaprej dogovorite, kolikokrat bo moral kartončke preložiti v drugo škatlo, tako bo natančno vedel, koliko dela ga čaka. Ko delo opravi, mu ne dajajte novih računov. Tudi vi se morate držati prvotnega dogovora.
   S predlaganim načinom se boste izognili temu, kar starši in učitelji radi počnemo, da bi naloge dodajali in dodajali. Z vračanjem kartončkov z računi, ki jih otrok še ne zna pravilno izračunati, bomo dosegli to, da ne bomo otroku v nedogled dajali računov, ki jih že zna in zapravljali časa, ki bi ga lahko namenili za kaj prijetnejšega, kot je učenje poštevanke ;), temveč bo ponavljal samo tiste račune, ki jih še ne zna pravilno izračunati.
   
   

6. Ko otrok usvoji določeno poštevanko, dodamo še omejitev časa. Za to predlagam uporabo peščene ure (tiste, ki jo imamo v kuhinji za kuhanje jajc ali morda v kopalnici, kjer meri čas, ko vztrajno ščetkamo zobe).
   Otrok naj iz posodice jemlje kartončke in govori račune in zmnožke toliko časa, da ves pesek steče v spodnjo posodo. Po pretečenem času zabeležimo število pravilno rešenih računov in ga primerjamo s prejšnjim. Skupaj z otrokom bomo z veseljem ugotavljali, kako vztrajno se z vajo veča število pravilnih rešitev.
   
   

7. Meni je zelo všeč spletna stran https://www.thatquiz.org/sl/, kjer izberemo gumb ARITMETIKA, nato označimo MNOŽENJE in REZULTAT. Čas začne teči, ko otrok vpiše prvi rezultat in pritisne tipko ENTER. Število računov in čas izbiramo po želji. Predlagana spletna stran omogoča tudi izbiro deljenja, seštevanja, odštevanja in še marsikaj.
   Ne pretiravajte z vsemi možnostmi naenkrat. Raziskovali in uporabljali jo boste lahko sproti, glede na obravnavane vsebine v šoli.
   
   

8. Pa še zadnji nasvet. Velikokrat slišim nasvet, naj starši otroka poštevanko sprašujejo, kjerkoli je mogoče (med vožnjo v avtu, med sprehodom po parku, ob nakupovanju, med gospodinjskimi opravili in še kje). Moje zelo osebno mnenje je, da je prav, da ločimo otrokov prosti čas od tistega časa, ki je namenjen za delo in učenje. Ko se sprehajate, ko se vozite in ko pomivate posodo, izkoristite čas za to, da se z otrokom pogovarjate še o čem drugem kot o šoli. Spodbujajte ga, naj opazuje naravo in ljudi okrog sebe in naj vam pripoveduje o svojih doživetjih in občutjih. Pripovedujte mu svoje zgodbe in mu dovolite, da kdaj pokuka tudi v svet odraslih. Tudi to je učenje in priprava na samostojno življenje.

In ne pozabite:

VAJA DELA MOJSTRA, ČE MOJSTER DELA VAJO!

Tako pač je.