Merske enote in merjenje
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 12.2.2019
Na spletu berem zanimivo debato. Ena od mamic piše:
»v 4. razredu so mesec nazaj spoznali merske enote. V sredo pišejo preverjanje znanja. Kako ste svojim otrokom pomagale osvojiti te pretvorbe enot? Po vseh vajah in primerjavah še vedno ne gre. Tekočinske še nekako gredo, ko pa pridemo do kilogramov, ton in dekagramov, je pa konec. Nikakor ne gre.«
Neka druga mama poroča o istih težavah: »Joj, pri nas je enako. Vadiva, vadiva, na koncu pa še vedno več kot pol narobe. Se priporočava tudi midve za kakšen dober nasvet.«
Sledi tale modri odgovor: »Midve s sestro sva vagali. Vzameš vago, pa makarončke in vagaš. Pa potem navagaš kilo, pa 10 dag da otrok vidi koliko je več, pa kolikokrat rabi 10 dag, da dobi kilo. Pa potem rečeš, da gram je pa še manj, recimo en makaron.
Z metri je isto, meriš stvari, pač listke po 1dcm lepiš skupaj in dobiš meter.
Ko imaš pa decimalko, pa narišeš tisti trak s kvadratki, noter pa vpisuješ številke, pa premikaš vejico sem pa tja.«
In nadaljuje: »Pa, ja, matematiko je res treba vaditi sproti, ker učiti se po mesecu dni je najslabše, sploh če čez 2 dni pišeš.«
Oglasi se še ena sogovornica: »Jaz sem skoraj celo osnovno šolo mešala te pretvorbe g, dag, kg.. in jih končno postavila na svoje mesto, ko sem sama začela kupovat salamo in sir na delikatesi .«
Zapis je star že več kot deset let in otrok, ki ga omenja mama v prvem pismu, je po mojih izračunih zdaj že polnoleten. To pa ne pomeni, da tema ni aktualna še danes. Zaradi tega sem se odločila, da kakšen svoj prispevek namenim še tej temi.
Danes bomo malo pogledali praktično merjenje in pretvarjanje merskih enot v praksi, naslednjič pa vam bom predstavila uporabo preglednic za pretvarjanje, ki ne bo uporabna samo za osnovnošolce, temveč jo bodo s pridom lahko uporabljali tudi srednješolci in tudi odrasli.
Tehtanje in praktično pretvarjanje merskih enot za maso
Otrok naj bo doma vključen v aktivnosti, pri katerih je potrebno tehtanje in merjenje.
Kuhanje, predvsem pa peka, sta takšni dejavnosti, pri katerih je potrebno tehtanje in pretvarjanje merskih enot za maso.
Sama otrokom poskušam merske enote za maso prikazati kar s kavo. Kava v zrnju je čudovit didaktični pripomoček. Eno kavno zrno predstavlja en gram. Če damo na žličko deset zrn si lažje predstavljamo 1 dekagram, saj je en dekagram enak desetim gramom. Če deset takšnih žličk stresemo v vrečko, govorimo o desetih dekagramih. Deset dekagramov kave pa pogosto nesemo komu, ki nam je naredil kakšno manjšo uslugo. »Deset dek kave« je besedna zveza, ki jo pozna skoraj vsak otrok in si tudi predstavlja, kako takšen paketek izgleda. Skupaj z otrokom bomo zato hitro ugotovili, da bi deset takih paketkov potrebovali za kilogram kave, kar pa tudi pomeni, da bi en kilogram kave natehtali, če bi na tehtnico naložili 100 žličk kave ali pa, če ob ponazorilih razvijamo naprej, natanko 1000 zrnc kave. Če bi našteli 1000 takih kilogramskih zavitkov zložili skupaj, pa bi z njimi zagotovo napolnili manjši kamion, kajne? Kamion bi tako peljal 1 tono kave.
Merjenje in praktično pretvarjanje merskih enot za dolžino
Ko mama šiva, ko oče dela z lesom ali ko prenavljamo stanovanje, se pojavijo priložnosti za praktično merjenje dolžine.
Za prikaz merskih enot za dolžino najraje uporabljam človeško telo. Izhajam iz metra. Le tega s telesom prikažemo tako, da eno roko iztegnemo ob telesu, drugo pa iztegnemo kolikor daleč je to mogoče. Glede na to, da smo ljudje različno veliki in da imamo različno dolge roke, predlagam, da tak prikaz »umerimo« in ugotovimo, kako močno moramo sploh iztegniti roko. Otrok bo vsekakor moral roko iztegniti kolikor bo le mogel, odrasel pa ne. Decimeter prikažemo z razdaljo med mezincem in kazalcem, medtem ko sredinec in prstanec »skrijemo«. Pri manjšem otroku z manjšimi ročicami bo en decimeter predstavljala razdalja med palcem in mezincem in bo moral pokrčiti še prstanec. En centimeter prikaže širina mezinca pri odraslem, pri otroku pa morda kateri prst, ki je nekoliko širši. Pri prvem prikazu je modro, če otrok prste polaga na ravnilo, da vidimo kateri njegov prst je resnično širok 1 centimeter. Zagotovo bomo našli takega. Milimeter sama prikažem s črtico, ki jo s flumastrom narišem na noht. Tako kot sem pred davnimi časi videla prikaz v Cicibanu. Noht lahko prej prelepim s koščkom prosojnega lepilnega traku, da kasneje ni težav z odstranjevanjem črtice. Zdaj lahko ocenjujemo dolžino, jo merimo in se sprašujemo.
Merimo in računamo ploščino
Ploščinske mere bo otrok praktično srečal, če ga bomo vključili v delo, kadar sejemo in gnojimo vrt ali takrat ko polagamo nov pod ali ploščice. Najlažje bo, če ploščinske enote prikažemo z lističi velikimi centimeter krat centimeter, decimeter krat decimeter in meter krat meter. Za prikaz kvadratnega metra sama uporabim večjo vrečko za smeti, ki jo z otroki natančno izrežemo, da so njene stranice res dolge po en meter in da je ploščina res 1 m2. Potem te delčke polagamo na površino in ugotavljamo, koliko jih »gre« v dolžino in koliko v širino. Potem število delčkov, ki so postavljeni vodoravno, zmnožimo s številom tistih, ki smo jih postavili navpično in je narejeno. Pred tem se z otroki pogovorim, kako prodajalka na blagajni trgovine na hitro ugotovi, koliko steklenic je v zaboju, koliko jajc je na platoju ali koliko tetrapakov mleka je v enem zavitku. Ugotovimo da tako, da prešteje koliko enot je v vrsti in koliko vrstic je, nato pa ti dve števili zmnoži med seboj.
Koliko piškotov je na pladnju?
4 vrstice x 5 v vrsti
4 x 5 = 20
Na pladnju je 20 piškotov.
Koliko cm2 meri ploščina pravokotnika?
4 vrstice koščkov 1cm2 (ki merijo centimeter x centimeter) x 6 takih koščkov v vrsti 4 x 6 = 24 (cm2)
Ploščina pravokotnika meri 24 cm2.
Vse to je treba preizkusiti tudi praktično in vaditi, seveda. Že Konfucij je rekel: »Slišim in pozabim. Vidim in si zapomnim. Naredim in razumem.«
Merjenje in pretvarjanje merskih enot je zahtevno, vendar to ni zgolj znanje za šolo in dobro oceno, temveč je znanje za življenje. Kajti ni vseeno ali prodajalki naročiš naj ti nareže 10 gramov, 10 dekagramov ali 10 kilogramov salame oziroma sira.
Za konec:
Starši! Pri učencih vedno pogosteje opažam, da starši večino stvari naredimo kar sami in pogosto namesto otroka. Da otrok ne znamo vključevati v praktična opravila in delo doma in h gospodinjskim opravilom. Vse poskušamo narediti čimbolj na hitro in če merski trak ali tehtnico prepustimo otroku gre vse skupaj tako zelo počasi, kajne? Nam pa se kar naprej mudi. Sama se vedno pogosteje (a še vedno premalokrat) ustavim, se zamislim in se vprašam: »Je res treba tako hiteti?« Ali pa: »Ali je vredno, da tako hitimo?« Kakorkoli obračam vprašanje in iščem odgovor, me na koncu pripelje do istega odgovora. Saj veste katerega, kajne?
Prihodnjič pa tabelice za pretvarjanje. Pridružite se, saj bo res zanimivo, predvsem pa uporabno.
