Kako lahko izboljšamo predstave o številih do 100

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 23.1.2018

Za osvajanje temeljnih bralno-napisovalnih veščin, aritmetičnih veščin in predstav o številih se mi zdi najzahtevnejši tretji razred osnovne šole. Prav v tretjem razredu se, po mojih izkušnjah, v veliko primerih pokaže, kako spreten in uspešen bo otrok pri branju, pisanju in matematiki. Če ima na primer dobre predstave o številih v obsegu do 100 in če v tem obsegu tudi spretno ustno računa, ima praviloma postavljen dober temelj tudi za osvajanje matematičnih veščin in spretnosti v večjem številskem obsegu.

Da bi si učenci, s katerimi sem delala v okviru dodatne strokovne pomoči, čim bolje predstavljali števila do 100, sem na začetku raje kot stotiški kvadrat uporabljala številski trak. Izdelala sem trak, na katerem so bila števila do sto zapisana z modro barvo. Izjema so bila »okrogla« oziroma desetiška števila. Le-ta (10, 20, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90 in 100) so bila na traku zapisana z rdečo barvo.

1. Za dobro orientacijo v številski vrsti sem otroku najprej naročila, naj na številskem traku čim hitreje poišče določeno število. To sem vadila toliko časa, da je otrok sam ugotovil, da si pri iskanju števil lahko pomaga z desetiškimi števili, ki so danemu številu najbližja. Če je na primer moral poiskati število 57, je najprej poiskal število 50 (zapisano z rdečo barvo) in nato sledil številom od 50 naprej vse do iskanega števila. Da bi bila vaja bolj zanimiva, sem števila do 100 natisnila, razrezala in plastificirala. Tako je otrok med števili na kartončkih sam izžrebal število, ki ga je moral poiskati na številskem traku.
   
   
2. Temu je sledila vaja iskanja obeh najbližjih desetiških števil. Če je otrok izžrebal število 57 je moral poleg danega števila pokazati in izgovoriti tudi najbližje manjše desetiško število (50) in najbližje večje desetiško število (60).
   
   
3. Ko je bil v tem dovolj spreten se je začela vaja dopolnjevanja do naslednjega desetiškega števila. Ugotoviti je namreč moral, koliko manjka do naslednjega desetiškega števila.

Da bi si otroci čim bolje predstavljali številsko vrsto, sem si izmislila zgodbico o tem, da številski trak predstavlja železniško progo, po kateri ljudje vsak dan potujejo od postaje do postaje. Števila, ki so zapisana z modro barvo, predstavljajo manjše železniške postaje, na katerih vlak ustavi zgolj zato, da lahko potniki vstopijo in izstopijo. Nato odpelje naprej. Rdeča števila pa predstavljajo glavne postaje, to so tiste železniške postaje, na katerih ima vlak nekoliko daljši postanek. Na teh postajah lahko potniki za krajši čas izstopijo in si kupijo malico, na primer hot dog, burek ali kos pizze. Morda tudi kaj bolj zdravega, vendar se je pri mojem delu izkazalo, da če rečem, da si potniki na glavni postaji kupijo jabolko ali polnozrnato žemljico, otrokom to ni tako zanimivo in jih manj pritegne. Žal. Zato ostajam pri hitri prehrani in upam, da s tem bistveno ne vplivam na dobre prehranjevalne navade otrok pač pa bolj na njihove dobre predstave o številih. Včasih je težko ali celo nemogoče ubiti dve muhi na en mah.

Torej ostali smo pri hitri hrani. Da bi bil otrok pri igri čim bolj osebno angažiran, ga ob tem vprašam, kaj bi si on kupil za malico na glavni postaji in potem v nadaljevanju za spodbudo uporabljam izbrano hrano. Če otrok reče, da bi najraje pojedel burek, za motivacijo uporabljam burek.

4. Takole gre. Otrok izvleče kartonček, prebere število in na številskem traku poišče dano število. Zdaj ga vprašam, na kateri postaji se bo vlak ustavil za nekoliko dalj časa. Tako izvem najbližje naslednje desetiško število. V nadaljevanju me zanima, koliko postaj je še do tja, saj sem že pošteno lačna in komaj čakam, da bo čas za izbrano hrano, na primer burek. Otrok prešteje število postaj in na ta način dopolni dano število do prvega naslednjega desetiškega števila. Vadiva do avtomatizma, to je do takrat, ko otrok pove število, ne da bi »postaje« prešteval.
   
   
5. Ker vlak vozi tudi v nasprotno smer, le to izkoristim za to, da zdaj osvajava še odštevanje. Otrok spet izbere število, ga poišče na številskem traku, potem pa ugotavlja, koliko postaj je še do naslednje glavne postaje in malice, le da se tokrat uri v zmanjševanju števil in se s prstom po številih giblje v levo. Torej, če je na primer na postaji 57 mora ugotoviti, koliko mora temu številu odvzeti, da bo prišel do postaje številka 50.
   
   
6. Zdaj lahko začnemo z računanjem računov, kjer je potrebno prišteti ali odšteti enice. Otrok lahko ob računih, s pomočjo številskega traku ali brez njega, ugotavlja, če se bo sploh peljal do glavne postaje. Če je račun s prehodom, pa ga računa tako, da najprej število dopolni do prvega desetiškega števila in nato prišteje še ostalo. To je ob številskem traku (železniški progi) in zgoraj zapisani zgodbici o potovanju z vlakom lažje in marsikateremu otroku tudi bolj razumljivo.
   
   Opisala sem vam vajo, ki zajema le del razvijanja predstav o številih, ki pa bodo pri nadaljnjem računanju otroku lahko v veliko pomoč.
   
   
7. Ob številskem traku lahko otrok poleg prej opisanih aktivnosti išče tudi predhodnika in naslednika. Pri tem odgovarja na vprašanje: » Na kateri postaji si pravkar bil in na kateri postaji boš takoj zatem, ko boš zapustil postajo, na kateri si v tem trenutku.

Poleg traku, ki sem ga izdelala za vas in se nahaja v prilogi, lahko za grafično ponazoritev števil in predlagane vaje uporabite tudi številske trakove, ki jih najdete na naslednji spletni povezavi: http://ucilnica.abecednik.net/mod/resource/view.php?id=217 .

Ob koncu vam zaželim le še srečno popotovanje med števili. Bon voyage ali Srečno pot, kot bi rekli v slovenščini.