Otroci in prosti čas

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 10.9.2019

Program osnovne šole obsega obvezni program in razširjeni program. Danes se bomo posvetili slednjemu. Pravzaprav bomo govorili o času, ki našim otrokom in mladostnikom ostane, ko opravijo vse, kar je v šoli obvezno. O njihovem prostem času. Toda takoj ko uporabimo izraz »prosti čas«, se lahko vprašamo, ali prosti čas pomeni tisti čas, ko je otrok zares prost in brez vseh obveznosti ali pa poimenuje ves tisti čas, ko otrok opravlja domače zadolžitve, obiskuje neobvezne izbirne predmete ali različne interesne dejavnosti v šoli oziroma kakšno obšolsko dejavnost. Ste za to, da poskusimo vse skupaj malo raziskati?

Podaljšano bivanje

Podaljšanemu bivanju mnogi rečejo kar varstvo. Toda če pogledamo podrobneje, ugotovimo, da učitelji oddelka podaljšanega bivanja otrok ne zgolj varujejo, ampak jim ponujajo tudi druge možnosti preživljanja tako imenovanega prostega časa. Učence odpeljejo na kosilo, če so nanj naročeni ter poskrbijo za čas, ki je namenjen pisanju domače naloge in učenju oz. ponavljanju učne snovi. Preostali čas pa je razdeljen na tako imenovani usmerjeni (strukturirani) prosti čas oziroma ustvarjalno preživljanje prostega časa in na neusmerjeni (nestrukturirani) prosti čas oziroma sprostitvene dejavnosti. Za usmerjeni prosti čas učitelj načrtuje in pripravi različne športne, ustvarjalne in druge zaposlitve, medtem ko otrokom v okviru neusmerjenega prostega časa dovoli različne igre in aktivnosti, ki si jih otroci izberejo sami in se zanje tudi medsebojno dogovarjajo. Lahko tudi počivajo. V času teh dejavnosti naj bi učitelj otroke predvsem varoval, zagotavljal potrebni red in mir ter jih spodbujal k dogovarjanju in ustrezni komunikaciji.

Obvezni in neobvezni izbirni predmeti

Obvezne izbirne premete šole učencem ponudijo v zadnji triadi. To da so obvezni, pa še ne pomeni, da mora mladostnik izbrati vse, pač pa učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši. Ker se obvezni izbirni predmeti ocenjujejo, je smiselna premišljena izbira. Če ima otrok na primer učne težave, če resno trenira nek šport ali je kako drugače preobremenjen, naj nikar ne izbere prezahtevnih predmetov, kot je na primer tuj jezik, ker je pri taki izbiri potrebno veliko rednega dela in sprotnega učenja. Še posebej na izbiro učenja tujih jezikov pogosto vpliva tudi možnost, da lahko učenec predmet obiskuje brezplačno.  Če otroka to ne zanima, ga ne silimo, da bi ga izbral zgolj zato, ker je zastonj.

Izbira neobveznih izbirnih predmetov ni nujna in temelji na odločitvi otroka in staršev. Izbira le-teh je prav tako omejena, saj lahko otrok izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.

Interesne dejavnosti na šoli

Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom. Sem sodijo krožki, sodelovanje v projektih, klubi, tekmovanja in podobno. Pogosto vsem interesnim dejavnostim rečemo kar krožki, zato poglejmo, kakšna je definicija krožka v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Takole piše:

króžek -žka m (ọ̑) navadno s prilastkom organizirana skupina ljudi s skupno dejavnostjo, navadno pod vodstvom mentorja: na šoli so ustanovili bralni, dramski in recitacijski krožek; filmski, literarni krožek; marksistični krožek; postati član krožka / študentje so se družili v različne krožke

Interesne dejavnosti najpogosteje izvajajo učitelji, ki so na šoli že zaposleni, lahko pa tudi zunanji sodelavci. Prednost interesnih dejavnosti je, da so praviloma brezplačne in da zanje otrok ne potrebuje posebne opreme. Tudi športne dejavnosti so namreč take, da največkrat zadostuje običajna športna oprema.

Obšolske dejavnosti

Pod pojem obšolske dejavnosti bomo umestili tiste dejavnosti, ki jih ne organizira in izvaja šola, čeprav se nemalokrat izvajajo v prostorih šole. Te dejavnosti so največkrat plačljive, starši pa sami skrbijo za prevoze in zagotavljajo potrebno opremo oziroma pripomočke. Ponudba je predvsem v urbanih okoljih zelo pestra in jo izvajajo različne organizacije, zasebniki, društva, klubi in podobno. V ruralnem okolju pa običajno skromnejša, odvisna od tega, kako aktivna so razna društva oziroma od interesov zasebnikov.

Katere in koliko dejavnosti naj otrok izbere

Na izbiro dejavnosti vpliva veliko dejavnikov. Na ponudbo na eni strani in pogostost izbire na drugi zelo pogosto vplivajo trendi. Ko na primer smučarski skakalci dosegajo dobre rezultate, si želi več otrok obiskovati smučarske skoke. Kadar na televiziji vrtijo priljubljene kuharske resničnostne oddaje, bo pogosteje izbran izbirni predmet povezan s kuhanjem in pripravo hrane.

Na izbiro vsekakor vpliva tudi cena dejavnosti in to, kakšna oprema je za dejavnost potrebna, predvsem pa koliko le-ta stane. Jasno je, da na izbiro vpliva tudi lokacija izvajanja in možnosti prevoza, pa tudi čas izvajanja in to, kdo je ponudnik oziroma izvajalec in kakšen glas se širi o njem.

Na izbiro dejavnosti nikakor ne bi smele vplivati neizživete ambicije oziroma želje staršev ali želja po prestižu in postavljanju pred prijatelji in znanci.

Otrok naj se vpiše na toliko dejavnosti, da bo ob njih zmogel opraviti vse druge obveznosti, predvsem tiste, ki so povezane s šolskim delom in učenjem ter zadolžitvami doma. Vsekakor je bolje, da na začetku leta izbere manj dejavnosti in kasneje še kakšno doda.

Pri izbiri naj bo premišljen, pomagajmo mu z vprašanji, da bo lažje odkril, kaj ga v resnici zanima. Naj ima dovolj časa za razmislek in odločitev. V septembru naj obišče predstavitve več dejavnosti, ki ga zanimajo, potem pa izbere zgolj eno. Tisto, ki ga najbolj zanima.

Kadar moramo odrasli skrbeti za prevoze otrok na različne dejavnosti ali treninge, upoštevajmo tudi to, da bo pretirana ambicioznost in preobremenitev vplivala na dinamiko prostega časa cele družine, kar je tudi zelo pomembno. Ste res pripravljeni poleg službe in hišnih oziroma gospodinjskih opravil ter drugih obveznosti biti še taksist?

Kaj storiti če otrok ne želi več obiskovati dejavnosti

Če bomo že v procesu izbire in odločitve otroku pomagali izbrati tisto dejavnost, ki bo zanj prava, lahko upamo, da jo bo rad obiskoval. Predlagam, da se z otrokom že vnaprej dogovorimo kaj bomo storili v primeru, da bi se dejavnosti naveličal ali če ga bo minilo začetno navdušenje. Dogovora se potem tudi držimo. Praviloma naj bi otrok pri izbrani dejavnosti vztrajal celotno izbrano obdobje, po navadi je to šolsko leto. S tem se otrok uči vztrajnosti, odgovornosti, premišljenosti ter tega, da imajo njegove odločitve tudi posledice. Če otrok vztraja, da dejavnosti ne želi obiskovati in navaja tehtne razloge ali če odrasli iz njegovega vedenja prepozna, da je resnično v čustveni stiski, je vztrajanje nesmiselno. Še posebno takrat, ko otrok pri dejavnosti ne more doseči vrtnikov in se počuti neuspešnega. Takrat je na preizkušnji otrokova samopodoba. Predlagam, da se v takšnih primerih pogovorite z izvajalcem dejavnosti in prosite tudi za njegovo mnenje ali nasvet.

Vloga staršev

Vloga staršev je pomembna z več vidikov. Starši sodelujejo pri izbiri dejavnosti. Z otrokom se o izbiri pogovarjajo ter mu bolj pomagajo z vprašanji in manj z nasveti. Starši prevzamejo tudi finančno breme, kadar je otrok vključen v plačljive dejavnosti. Skrbijo tudi za prevoze, kadar ni mogoče da bi otrok šel na dejavnost peš ali z javnim prevozom. Dobro je, da se v takih primerih povežejo z drugimi starši in se z njimi dogovorijo za medsebojno pomoč in izmenično skrb za prevoz. Vloga staršev je pomembna tudi z vidika njihovih pričakovanj in ambicij. Dejavnost je v prvi vrsti pomembna za kakovostno preživljanje prostega časa, razvoj in krepitev interesnih področij ter sprostitvi po napornem šolskem delu. Zato se morajo starši zavedati, da bodo le redki nekoč postali koncertni pianisti ali košarkarske zvezde. Velika statistična verjetnost je, da med njimi ne bo njihovega otroka. Vloga staršev je pomembna tudi z vidika spremljanja otrokovega napredka pri dejavnosti, ki jo je izbral. To pomeni, da si bo treba kdaj vzeti tudi čas za ogled tekme ali nastop. Prav je, da gremo otroka poslušat, gledat in kulturno navijat. Pri tem se, če je le mogoče, ne vtikajmo v odločitve izvajalca, trenerja ali sodnikov oz. ocenjevalcev. Tam bodimo kot opazovalci, navijači in tolažniki, kadar se nastop ali tekma ne konča tako, kot bi si želel otrok.          

Ali je otroku lahko tudi dolgčas?

Da, otroku naj bo kdaj tudi dolgčas. Tako bo spoznaval prosti čas v ožjem pomenu besede. Naučil se bo prisluhniti samemu sebi in se aktivno, morda proaktivno in kreativno lotil problema dolgočasja in sobivanja s samim seboj. To pa je zelo pomembna »oprema« za življenje.