Zemlja ne potrebuje le enega dneva pozornosti, potrebuje jih 365

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 20.4.2021

S prijateljico se sprehajava po starem jedru obmorskega mesteca in občudujeva kamnite stopnice, ki vodijo do kamnitega portala z modrimi in že pošteno načetimi lesenimi vrati. Najin pogled prevzema stara ulična svetilka, okenska polkna s katerih se že lušči barva in kovana klopca, ki že desetletja sprejema utrujene sprehajalce željne tistega posebnega vonja po »nekoč«.

Prijateljica zavzdihne in reče: »Poglej, kako je vse staro, a čudovito. Koliko zgodb pripoveduje. Ob sprehodu po takšnile ulici staro znamo občudovati in ceniti, doma pa staro nič več ni vredno in vse je treba čimprej zamenjati z novim.«

Prikimavam, ker vem, da sem tudi sama že tam, ko me daje nostalgija po nekih drugih časih, ko sta bili v našem mestu dve trgovini z živili in smo bili prepričani, da v njih dobimo pravzaprav vse, kar v resnici potrebujemo. In vse to se je nahajalo na nekaj lesenih stalažah ob zidu ter dolgem lesenem pultu s težko kovinsko blagajno, tehtnico, kupčkom papirnatih pol ali škrnicljev za zavijanje izdelkov ter tremi ali štirimi kozarci z bonboni na kilo.  Ne smem pozabiti še na stekleno vitrino z le nekaj vrstami mesnin in sirov.

Posledica takega nakupovanja je bila, da je pred blokom, v katerem sem odraščala v enem od 16 stanovanj, stala le ena smetna kanta, ki je z lahkoto zmogla sproti »požreti vse, kar smo stanovalci odvrgli. Polivinilaste nakupovalne vrečke pa smo po potrebi oprali in obesili na vrv tako kot mokro perilo in jih neštetokrat uporabili.

Na sprehod po preteklosti sem za nekaj trenutkov ušla med razmišljanjem, kaj bi vam rada sporočila pred Svetovnim dnevom Zemlje, ki ga bomo praznovali v četrtek, 22. aprila. Leto več kot pol stoletja že obeležujemo ta dan in vedno več ljudi se zaveda, da bi morali vse, kar za ohranjanje našega planeta delamo na ta dan, početi pravzaprav vse leto. Saj Zemlje nismo podedovali od naših prednikov, izposodili smo si jo od naših otrok.

Novo ni vedno boljše od starega

Navajeni smo, da smo stare predmete hitro pripravljeni nadomestiti z novimi, ko se na trgu pojavi nov model, nova oblika in nove funkcije. Za naš planet lahko veliko naredimo, če zmanjšamo potrošnjo in tako učimo tudi naše otroke.

Kaj lahko storimo? Pa poglejmo nekaj eko-nasvetov, ki jih lahko z zgledom in pogovorom prenesemo tudi na otroke in mlade.

Stopimo izven okvirja nesmiselnih zapovedi in pravil

Ne zamenjajmo celega kompleta, ker mu manjka en del. Opažam, da se ljudje še vedno držimo tiste čudežne šestice, kadar gre za set krožnikov, kozarcev ali skodelic. Če se poškoduje ali polomi eden v setu, set ni več popoln in pet kozarcev ali skodelic naenkrat postane premalo, čeprav jih ne potrebujemo vedno prav šest in tudi če moramo pogostiti 7 ali 8 gostov set z lahkoto dopolnimo z dvema krožnikoma ali kozarcema, ki ne sodita v komplet. Saj gostje tako ali tako tudi poznajo tisto čudežno šestico in nam ne bodo zamerili. Po mojem mnenju ne bi bilo nič manj čarobno, če bi vsakdo od povabljencev jedel iz drugačnega krožnika ali pil čaj iz drugačne skodelice.

Pripovedujmo otrokom zgodbe starih, rabljenih predmetov

Ko uporabimo nek predmet, ki je star in še posebej če otrok izpostavi, da je kje drugje videl veliko boljši in modernejši model, mu pripovedujmo zgodbe tega starega, rabljenega predmeta. Kje smo ga dobili in ob kateri priložnosti in kaj vse smo v zvezi z njim doživeli. Otroci uživajo v zgodbah iz našega otroštva in mladosti. Ob teh zgodbah bodo začutili vrednost starega. Tudi zgodba o njihovi tako imenovani »Niniki«, preprosti igrački, ki je morala biti neprestano ob njih, ko so bili še čisto majčkeni in brez katere niso mogli zaspati, jim bo privabila nasmeh na obraz in jo bodo hoteli poslušati znova in znova.

Popravimo pokvarjeno ali poškodovano

Dežnik, ki se mu je ukrivila ena od konic, še ni za v smeti. Tudi vezalke pri čevljih se da zamenjati. Pa prišiti gumb ali zamenjati zadrgo na oblačilu. Prav tako lahko razbito vazo sestavimo in zlepimo tako, da bo spet služila svojemu namenu. Iskanje delcev in ugotavljanje kam kateri sodi, razvija veliko mentalnih funkcij, nadomeščanje manjkajočih delcev z drugo snovjo pa spodbuja kreativnost. Vse skupaj pa vztrajnost in natančnost. Na splošno so ideje za iskanje načina popravila nekega predmeta uporabne naloge v praksi. Mar ne?

Reciklirajmo

Spremeniti stari predmet ali gradivo iz katerega je narejen v nekaj povsem drugega, uporabnega ni samo obliž na rano našega planeta ampak poleg ekološkega ozaveščanja, zmanjšanja količine odpadkov in lajšanja bremena družinskega proračuna, je tudi priložnost za razvijanje kreativnosti in domišljije ter vseh drugih spretnosti, ki so pomembne v celotnem ciklusu preobrazbe predmeta v nekaj novega, pa najsi gre za rezanje, striženje, žaganje, sestavljanje, lepljenje, šivanje … Odlične možnosti recikliranja nam ponujajo ostanki hrane od prejšnjega dne, različna embalaža in oblačila. Na spletu bomo našli veliko idej.

Podarimo

Namesto da predmet zavržemo, ga lahko podarimo tistim, ki take predmete cenijo ali potrebujejo. Tako lahko stare knjige na primer odnesemo v bližnjo knjigobežnico, ohranjena stara otroška oblačila ponudimo družini, ki ima nekoliko mlajše otroke. Posteljnino, odeje in podobno bodo z veseljem sprejeli v katerem od zavetišč za zapuščene živali. Uporabne predmete lahko poklonimo tudi trgovinam, ki prodajajo predmete iz druge roke ali socialnim podjetjem, ki zaposlujejo osebe s posebnimi potrebami in brezposelne. Tu so še centri ponovne uporabe, ki jih je vedno več in tudi vedno več je ljudi, ki jih redno obiskujejo. Na odlagališčih za odpadke imajo pogosto tudi posebne kotičke, kjer lahko odložimo kaj takega, kar bo drugemu prišlo prav.

Porabimo do konca

Napol popisan zvezek uporabimo do konca bodisi v novem šolskem letu ali za zapise vaj, osnutkov, načrtov dela, pomožne račune in podobno. Zobno pasto stisnimo tako, da resnično izpraznimo tubo, plastenke od šampona, detergenta za posodo in podobnega na koncu splaknimo z nekaj vode in uporabimo. In podobno. Veliko bioloških odpadkov nastane tudi zato, ker pri kuhanju zavržemo zelene dele zelenjave pri cvetači, kolerabi in podobnem. Tudi jabolčni olupki, če jabolka lupimo, so osnova za dober sadni čaj ali izdelavo kisa.

Ločujmo

Če že ne gre drugače, zavrzimo, a ločujmo. Mislim, da je ločevanje ena od navad, na katero najprej pomislimo, ko govorimo o ekologiji in skrbi za okolje. Zato o tem ne bom veliko govorila. Spodbudila bi vas rada k temu, da dobro proučite, kaj sodi v kateri zabojnik. Zloženke, plakate in druge oblike navodil za ločevanje najdete skoraj povsod. Ste na primer vedeli, da porcelanski in glineni izdelki nikakor ne sodijo med steklo? Če se razbijejo in pomešajo med steklovino celo zmanjšajo možnost ponovne uporabe stekla. Enako velja za ogledala ter razne žarnice in svetlobne cevi.

Zmanjšajmo količino embalaže

Kadar je mogoče, nakupujmo izdelke v rinfuzi oziroma »razsutem stanju« ali pa se v trgovino odpravimo s svojo embalažo, kadar je to mogoče. Ali pa embalažo uporabimo vsaj še enkrat, na primer kot skodelice za zamrzovanje živil ali kaj podobnega.

Ne mečimo denarja skozi okno

Bi vrgli petdeset evrov skozi okno? Ali pa svojo novo tablico, telefon? Prepričana sem, da ste brez pomisleka odgovorili negativno. Čeprav pogosto vsak dan čez okno vržemo nekaj drobiža, ko nepravilno zračimo stanovanja, pretirano ogrevamo stanovanjske prostore, puščamo prižgane luči, ko to ni potrebno, pustimo goreti različne lučke pripravljenosti na različnih elektronskih napravah, ki takrat niso v rabi. Zelo nemarno ravnamo tudi z dragoceno  pitno vodo, ki odteče v odtok med miljenjem, čiščenjem zob ali takrat, ko čakamo, da priteče topla voda. Ste pomislili, da bi lahko ročke za zalivanje rož napolnili takrat, ko čakate, da bo pritekla topla voda za tuširanje ali da bi lahko vodo, ki se nabere v zbiralniku sušilnega stroja, ponovno uporabili za likanje s paro ali za splakovanje straniščne školjke?

Za konec

Vsaj na Svetovni dan Zemlje se za trenutek ustavimo in razmislimo o svojih potrošniških navadah in o tem, kako bi jih lahko izboljšali. Naredimo družinski načrt, kako bomo skupaj skrbeli za naš planet, se ob tem zabavali in prihranili nekaj denarja, ki ga lahko potem potrošimo za kaj takega, kar radi počnemo. 

Lepi spomini namreč ne nastajajo v nakupovalnih centrih in trgovinah. Najlepši spomini se gradijo, ko zanimivo in zabavno preživljamo prosti čas in smo vsi skupaj.