Mama – zelo pomembna oseba v življenju posameznika

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 23.3.2021

Spoštovane mame! Svoj tokratni prispevek bi rada začela z iskrenimi čestitkami in voščilom vsem vam, ki poleg vseh ostalih življenjskih vlog in nalog opravljate pomembno poslanstvo matere. Pri tem ne bi rada izpustila tudi vseh tistih žensk, ki ste iz takšnega ali drugačnega razloga prikrajšane za materinstvo, pa vendarle vso svojo ljubezen razdajate otrokom in mladim v vlogah posvojiteljic, rejnic, skrbnic, učiteljic, vzgojiteljic, tet, sosed …

Za uvod malo statistike

Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (https://www.stat.si/statweb) je mogoče najti zelo raznovrstne in prav zanimive podatke. Zanimalo me je, koliko Mojc je v Sloveniji in izvedela sem, da jih je poleg mene še 11 262 in da se moje ime med ženskimi imeni nahaja na 5. mestu, takoj za Marijo, Ano, Majo in Ireno. Moj priimek pa je skupen zgolj 21 prebivalkam in prebivalcem Slovenije ter je po pogostnosti na 12 923. mestu.

Pa pustimo moje ime in priimek ter se posvetimo mamam, katerim je ob njihovem prazniku namenjen današnji članek.

Na spletni strani SURS-a so v zvezi z materinstvom navedeni naslednji podatki glede na stanje 1. januarja 2015. Takrat je v Republiki Sloveniji živelo 892.942 žensk, starih 15 ali več let in 670.424 (75,1 %) med temi je rodilo vsaj enkrat. Skupaj so rodile 1 352 536 otrok, kar pomeni, da je vsaka mati v povprečju rodila 2 otroka. 

Mama – prva, najpogostejša ali najlepša beseda?

Mama. Večina nas je prepričana, da je prva beseda večine otrok mama. Spet sem malo pobrskala po spletu in našla različne navedbe o tem. Mnoge trdijo, da naj ne bi bilo tako. Ne glede na to ali je prva beseda mama, baba, ata, avto ali kakšno nenavadno zaporedje zlogov z za otročička in njegove bližnje prav posebnim pomenom, se mi zdi, da pa je beseda mama ena od besed, ki jo posameznik najpogosteje spregovori do obdobja, ko se zaljubi in prvo mesto bržkone prevzame ime te osebe. Zanimivo bi bilo malo raziskati, če imam prav, kajne?

Različne vloge mame skozi otrokova življenjska obdobja

Vse skupaj se začne z negovalko in dojiljo. Nebogljeni otročiček potrebuje nekoga, ki skrbi, da je čist, da mu je toplo, da so njegove pleničke suhe in da je njegov trebušček zadovoljivo poln. Potrebuje trepljajočo roko, ki mu pomaga »podreti kupček« in gospodinjsko pomočnico, ki pridno nalaga drobcena oblačilca in kose miniaturne posteljnine v pralni stroj, jih skrbno obeša na sonce in skrbi, da je okoli majcenega bitja vse suho in čisto. Veseli me, da se časi spreminjajo in da je vedno več moških pripravljenih prevzeti del teh nalog na svoja pleča in pristopiti tudi takrat, ko je otroček »sitkan« in zaradi krčev, rasti zobkov ali kakega drugega razloga veliko joka.

Med nego, dojenjem in drugimi nalogami, se med otrokom in mamo, seveda tudi očetom, spleta čustvena vez, ki močno vpliva na otrokovo počutje, občutek varnosti ter trenutni in tudi kasnejši otrokov razvoj. Z materinega in očetovega obraza in govora se otrok nauči prepoznavanja in izražanja čustev.

Mama, ki je po navadi največ časa z otrokom, otroku predstavlja tudi pomemben govorni vzor. Z otrokom se pogovarja, mu poje, pripoveduje ali bere zgodbe. Po mojih izkušnjah je ta vloga matere zelo pomembna in se je včasih morda premalo zavedamo. V svoji praksi sem spoznala precej mam, ki so veliko govorile in imele navado, da so želele hkrati povedati preveč. Pogosto se je to odražalo tudi na govornem razvoju otrok. Zato moj nasvet mamam, da se z otrokom pogovarjajo jasno, ne preveč hitro in ustrezno dozirano, vendar ne izumetničeno in nenaravno. Ko omenjam predvsem mame, predpostavljam, da so moški že po naravi bolj redkobesedni in besed ne raztresajo naokoli tako kot me, ženske. Čeprav se zagotovo tako pri enem kot drugem spolu najdejo izjeme.

Mame so tudi otrokove prve partnerke pri igri. Pa tudi očetje, seveda, so tukaj prav radi zraven. Prav ob mami in očetu se otrok uči prvih pravil iger ter doživlja prve zmage in tudi nekatere poraze, ki jih skrbne mame pogosto naskrivaj in skrivnostno pretvorijo v otrokove zmage.

Mame so tudi tiste, ki skrbijo za vzpostavljanje začetnih rutin, delegiranje lažjih opravil in predstavljajo vzor delovne discipline. Čeprav so same pogosto zelo delovne in disciplinirane, pa imajo pogosteje težave pri zagotavljanju reda, discipline in rutine pri otroku. Na tem področju jih očetje pogosto prekašajo. Mnoge mame povedo, kako pri očetu zaleže že ena beseda, medtem ko se morajo same pogosto pregovarjati in veliko težje postavijo meje kot njihovi možje oziroma partnerji.

Zakaj so mame težko dosledne in hitreje popustijo? Predvsem zato, ker so tako močno čustveno povezane z otrokom in ker hočejo svojega »mladička« na vsak način zaščititi pred vsem slabim in zlim, pred vsemi tegobami in nevarnostmi. Morda se tega bolj zavedamo, ko opazujemo živalski svet, v katerem je popolnoma jasno, da samica svoj naraščaj ščiti in čuva do zadnjega diha.

Mame in slaba vest

Pred kratkim sem se pogovarjala z mlado mamico, ki je navdušeno pripovedovala o svojih dveh nadobudnežih. Na njen obraz se je prikradla senca dvoma, ko je omenila, kako zelo je zaposlena in da ima občutek, da se otrokoma premalo posveča. Spomnila me je na čas, ko sem se sama ukvarjala s tem vprašanjem, ko sem bila redno zaposlena in ob tem še ustvarjala in izdajala revijo o vzgoji in učenju. Mojo slabo vest je takrat uspela utišati sodelavka, psihologinja, z mnenjem, da ni tako pomembna količina časa, ki ga mama preživi s svojim otrokom pač pa kakovost le-tega. Takrat sem se nehala mučiti z vprašanji ali sem dobra mama in če delam prav. Nehala sem se primerjati z drugimi mamami. Vključevala sem v svoj posel celo družino in skupaj smo na primer lepili nalepke z naslovi na revije, ko jih je bilo treba odposlati. Vključila sem družinske člane, da so mi pomagali izrezovati in barvati gradivo za delo z otroki v šoli in podobno. Ter vsak večer našla uro ali dve za mirno preživljanje časa ob knjigi, igri ali zanimivi televizijski oddaji ali filmu.

Pomembno je, da je mama dobro!

Ničkolikokrat se spomnim Zagrebčanke Mije, ki sem jo spoznala in predstavila v svojem potopisu po portugalskem Caminu. Maja je bila 37-letna ločenka, ki je doma pustila 5-letnega sina in se za dober teden s kolesom odpravila po portugalskem Caminu od Lizbone do Santiaga. Zanj je v času njene odsotnosti skrbel njegov oče. Maja je menila, da je s tem, ko je odšla na pot, da bi uresničila svojo željo, dala sinu zgled, da je treba sanje uresničevati. S tem je naredila zanj veliko več, kot če bi bila ves čas ob njem z občutkom, da je za nekaj prikrajšana. Če bi ostala doma, bi tudi sina ne mogla naučiti, da je treba slediti svojim sanjam, ne pa se žrtvovati in odpovedovati in biti potem nesrečna. Hkrati je očetu dala priložnost, da se dokaže v svoji vlogi in dobi priložnost, da se tesneje poveže z otrokom. Bravo, Maja! Pa smo spet pri tistem, da je pomembno, da je mama dobro. In da otrok vidi, da je dobro. In Maja je bila dobro. Kar žarela je. In kaj vse bo lahko s tem žarečim in zadovoljnim obrazom pripovedovala svojemu sinu, ko se bo vrnila domov.

Za konec

Drage mame. Največ kar lahko otroku damo, je kakovosten čas, ki ga preživimo skupaj, ne glede na to koliko ga je. Ter to, da nas otrok vidi srečne in zadovoljne. Da nas vidi, da tako kot Mija iz zgornje zgodbe uresničujemo tudi svoje sanje in ne kot zagrenjene in iztrošene cankarjanske matere. Naj se otrok od nas uči samozavesti in odločnosti in ne ponižnosti in samosmiljenja. Odločna in samozavestna mama lažje postavlja meje, ker se ne primerja z drugimi ampak je takšna mama, kot ji narekuje njeno srce in znanje. Idealnih mam pa ne glede na to, da bi to prav vse resnično rade bile, ni.