Letošnji teden otroka praznujemo tako, da se z otrokom pogovarjamo

Teden otroka se je v letošnjem letu začel včeraj, 5. oktobra, zaključil se bo 11. oktobra. Teden otroka širom po Sloveniji spremljajo različne dejavnosti za otroke in starše. Poglejte malo po spletu, morda se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem kraju ali blizu njega.

Letošnja tema Tedna otroka je ODGOVOR JE POGOVOR. Tema se tako lepo povezuje s tridesetletnico obstoja TOM telefona  (https://www.e-tom.si/) .

Že trideset let lahko otroci in mladostniki pokličejo na TOM, kadar so v stiski in se želijo s kom pogovoriti in mu zaupati svoje težave. Pogovori so anonimni in brezplačni.

Tom telefon je dosegljiv vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111.

V letošnjem letu so v ta namen posneli video poslanico, v kateri nastopata priljubljena igralka Nika Rozman in voditelj Malih sivih celic Nik Škrlec. ( https://www.youtube.com/watch?v=oNbRpJyrLhQ), ki ju šolarji dobro poznajo iz obdobja razglašene epidemije, ko so se šolali na daljavo in je RTV Slovenija zanje pripravljala poučen in zanimiv program. Vodila sta ga prav Nika in Nik. V sporočilu slišimo pomembne misli o tem, zakaj se moramo znati pogovarjati.

Kako pa se sploh pogovarjamo z otroki?

Težko vprašanje, kajne. Starši po navadi nismo strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Učimo se preko preteklih izkušenj in, kot rada rečem, preko poskusov, ki se enkrat izkažejo za uspešne, drugič za manj uspešne. Zagotovo pa velja, da karkoli že storimo, storimo le z najboljšim namenom in tako kot najbolje vemo in znamo. Včasih en najboljši namen zasenči drugega, pa se izgubimo v želji, da bi bili dobri starši in da bi delali »prav«. Še posebej takrat, ko ima otrok kakšne težave. Morda v šoli, morda z vrstniki na spletu, morda zato, ker je nesrečno zaljubljen ali ima občutek, da je osamljen, da ga nihče ne razume, da se od njega vedno znova kaj pričakuje ali pa preprosto ni zadovoljen sam s seboj, se počuti neprivlačnega, medtem ko bi rad bil bolj podoben svojim idealiziranim vzornikom s televizije ali interneta in se sprašuje, zakaj vendar smo prav mi njegovi starši.  

Morda vas bo moj odgovor, kako se pogovarjati z otrokom ali mladostnikom presenetil, verjamem, pa, da se boste po premisleku z njim strinjali. Z otrokom se pogovarjamo tako, da ga poslušamo. Upoštevamo tisto modro misel, da imamo ena usta zato, da malo govorimo in dvoje ušes zato, da več poslušamo.

Vse prevečkrat se namreč naš pogovor z otrokom sprevrže v dolge razlage, pridiganje, prepričevanje, obljube kazni ali nagrade, pri čemer na vprašanja, ki jih postavimo otroku, najraje kar sami odgovorimo. Vem, kako težko je čakati na odgovor in vem tudi, kako težko se je nekomu odpreti in biti povsem odprt in odkrit. Prepričana sem, da to veste tudi vi. Ob tem se moramo zavedati, da je občutke otrokom in mladostnikom še posebno težko ubesediti.

No, pa smo prišli do odgovora na vprašanje, kako se pogovarjamo z otrokom.

Bom odgovorila v celi povedi, čisto po šolsko: Z otrokom se pogovarjamo tako, da ga poslušamo in da ga spodbujamo, da on govori več in smo pripravljeni počakati, da tisto, kar misli in čuti, ubesedi. To pomeni, da si moramo za pogovor vzeti čas in otroku sporočiti, da nam je mar zanj.

Kako v štirih delih sporočamo kritiko ali nezadovoljstvo

S pridiganjem in modrovanjem bomo bolj malo dosegli. Otroci in mladi nas poslušajo res kratek čas, potem se izklopijo in njihove misli odplujejo, pa če še tako izgleda, da nas pozorno poslušajo. Zato bodimo pri takšnih sporočilih kratki in jasni. Jasno povejmo, kaj nas moti. Zelo učinkovita so sporočila, ki se začnejo s kadar. Sledi naj težava oziroma tisto, kar nas moti oziroma jezi. Sporočilo se konča z opisom posledice in našega počutja ali občutkov ob tem. Na primer: Kadar ne prideš domov ob dogovorjeni uri, me začne skrbeti in ne morem se zbrati pri delu.

Nebesedno sporočanje

Poleg tega, kaj rečemo, je pomembno tudi to, kako neko trditev izrečemo. Pomemben je ton, mimika in naša drža. Z nebesednim sporočanjem lahko naše besedno sporočilo podkrepimo, ublažimo ali izničimo. Sama svetujem, da z nebesednim sporočanjem besedno sporočilo podkrepimo in tako otroku sporočamo, da stojimo za tistim, kar smo povedali. Le poizkusite pred ogledalom, na koliko različnih načinov lahko izrečete zahtevo: »Pospravi svojo sobo.«

Materialno obilje povzroča revščino časa

Ker sodim že v generacijo starih staršev današnjih otrok, se spomnim nekega drugega časa, ko je bil dan še dolg, življenje pa je teklo bolj počasi in bolj mirno. Možnosti krajšanja časa so bile omejene. Nič računalnikov, tablic, telefonov. Črno-beli televizor nekje v kotu, plastični oranžni telefon na polički v predsobi, kakšna preprosta družabna igrica v predalu. In veliko iger zunaj ter tekanja čez drn in strn. To so moji spomini. Ob večerih smo redno obsedeli za mizo, skupaj zapeli kakšno pesem ali se igrali kakšno preprosto družabno igro. Danes večina otrok na ozemlju naše države živi v materialnem obilju, katerega cena niso samo evri ampak tudi čas. Starši si v želji, da bi naši otroci ne bili za karkoli prikrajšani, podaljšujejo delovnik. Otroke obkrožimo z vsem, kar si poželijo. Zdi se nam, da je otrok prikrajšan in da smo slabi, če jim ne moremo nuditi toliko kot dobijo otroci sosedov, prijateljev ali znancev. Pri tem se nam običajno vedno mudi, naše misli pa hitijo k obveznostim, ki jih moramo še opraviti.

Zato je prav, da v tednu otroka poudarimo, da otroci bolj kot vse drugo potrebujejo nas, naš čas in našo pozornost.