Božični večer v »mehurčku«

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 21.12.2020

Preživljanja božičnega večera v mehurčku pa še nismo doživeli, kajne? Že res, da je bil to vedno bolj ali manj družinski praznik, vendarle pa smo imeli izbiro, s kom se bomo na ta večer družili. Letos pa vse kaže, da bo druženje v družinskem krogu zapovedano, zato sem se odločila, da vam postrežem z nekaj namigi, kako preživeti božični ali kak drug praznični večer malo drugače.

Izdelava žogic

Za začetek bomo ekološki in bomo izdelovali žogice, s katerimi se bomo kasneje igrali različne igre, kar iz odpadnega papirja. Pri izdelavi bomo kreativni in bomo uporabili, kar imamo pri roki. Predlagam, da žogice izdelamo iz papirja, v katera bodo zavita božična darila. Ko darila odvijemo, ovojni papir zmečkamo v čimbolj okroglo kepo in jo utrdimo na primer z lepilnim trakom (priporočam tistega, ki ga uporabljajo pleskarji). Ali pa kepo prevežemo z vrvicami oz. trakovi, s katerimi je bilo povezano božično darilo. Lahko si pomagamo s tulci, na katere je bil navit straniščni papir tako, datulec narežemo na štiri obročke. Te obročke nato v različnih smereh, navpično in vodoravno, nataknemo na papirnato kepico in če je potrebno vse skupaj le še malo utrdimo z lepilnim trakom. Ali pa to storimo z nekaj elastikami. Če smo iznajdljivi, lahko za vse igre, ki jih bom opisala v nadaljevanju, uporabimo tudi kepice nogavic ali kaj podobnega. Pomembno je, da so »žogice« mehke in primerne za igro v notranjih prostorih.

Kdo zadene?

Najbolj enostavna igra je, da morajo igralci žogico vreči v posodo in štejemo zadetke.

Igro lahko nadgradimo z različno velikimi posodicami (od majhne skodelice za kavo, do skodelice za čaj in tako vse do kozice). Vsako posodo označimo s številom točk. Manjša kot je posoda, več točk si igralec zasluži, če mu vanjo uspe vreči žogico.

Lahko imamo tudi enako velike posode, ki so od mesta metanja različno oddaljene. Najbližja prinese najmanj, najbolj oddaljena pa največ točk.

Naredimo si bowling

Na primerno razdaljo od izhodišča na tla označimo mesta za keglje. To lahko naredimo kar z lepilnim trakom, ki ga uporabljajo pleskarji. Če so koščki traku na tleh slabše vidni, na vsakega s flomastrom narišemo križec ali pobarvan krog. K mestu od koder bomo metali žogico, postavimo škatlo in v njej ponudimo vse žogice, od majhnih do velikih, od papirnatih do takih iz blaga, da lahko igralec izbira, s katero bo poskušal podreti čim več kegljev. Kot pri pravem bowlingu. Keglji so lahko kar kakšne visoke posodice od živil, na primer lončki od mlečnih izdelkov. Če imamo lončke različnih barv ali če jih oblepimo z barvnim papirjem ali papirnimi trakovi, elastikami ali lepilnimi trakovi različnih barv, lahko keglji hitro dobijo različne vrednosti. Nič hudega, če bo malce bolj zamudno seštevati točke, saj taka prikrita vaja hitrega računanja nikomur ne bo škodila. Lončki so obrnjeni tako, da stojijo na dnu in ne obratno. Za zbit kegelj pa šteje vsak lonček, ki je bil v celoti premaknjen z oznake ali pa prekucnjen. Vse je odvisno od predhodnega dogovora.

Izprazni polje

Če imamo več prostora in če nas je nekoliko več, lahko razpoložljivi prostor z vrvico ali krep lepilnim trakom razdelimo na dve enako veliki polji. Vsaka skupina dobi enako število kroglic, v tem primeru še bolje kepic nogavic. Ko se igra začne, poskušamo iz svojega polja čim več žogic zmetati v nasprotnikovo polje, saj je cilj igre, da se ob koncu v našem polju znajde čim manjše število žogic. Vsak igralec ima lahko v roki največ eno žogico, torej ne sme istočasno pobirati in metati dveh ali več hkrati. Za merjenje časa posamezne igre lahko uporabimo štoparico na telefonu, peščeno uro ali dolžino neke pesmi in ko je pesmi konec, je konec tudi igre. Igra je bolj zanimiva, če uporabimo zelo veliko število kepic oz. žogic.

Podiranje zidu iz lončkov

Lončke zložimo v zid tako, da v prvo vrsto postavimo na primer pet lončkov, nanje pa položimo štiri, v naslednjo vrsto tri, na le-te dva in na vrh enega. Tako nastane trikotni zid, ki ga je treba v celoti podreti. Vsak igralec ima na razpolago tri mete. Lahko igramo po sistemu vse ali nič, torej da točko prejme le tisti, ki je s tremi meti podrl celoten zid ali pa podrte lončke štejemo.

Vroča žoga

Igralci se postavijo v krog in si žogico mečejo ali pa sedijo v vrsti in si jo podajajo. Toda pozor! Žogica je vroča in treba se je je čimprej znebiti. Igro se igramo tematsko. Prvi igralec si izmisli temo in igro začne z uvodom, na primer: »Na praznovanje rojstnega dne bom povabila samo deklice,« in vrže oz. poda žogico soigralcu. Ta mora takoj povedati eno dekliško ime in ko ime pove, žogico kar se da hitro vrže oziroma poda drugemu, ki pove drugo žensko ime in tako naprej. Imena se seveda ne smejo ponavljati. Kdor se imena ne spomni, si z vročo žogo opeče prste, saj je ni mogel hitro predati naprej. Do konca te teme ne more več sodelovati, saj mora prste ohladiti. Zmagovalec je tisti, ki neopečen pride do konca.

Začetki igre so lahko naslednji:

Tone gre v špecerijo in bo kupil …

Mama dela sadno solato. Vanjo bo dala …

Jutri grem v gore. V mojem nahrbtniku bo …

Na potovanju po Sloveniji si bomo ogledali naslednje kraje …

Na vrtu bom posadila sadike …

Ko bom velik bom pisatelj. Pisal bom take zgodbe kot …

Grem v gozd pogledat, katera drevesa v njem rastejo.

V različici pa lahko na kartončke napišemo nadpomenke, na primer: živali, rastline, evropske države, živila, kuharski pripomočki, … in temo pred vsako igro izžrebamo.

Iz sklede v skledo

Igralci stojijo v krogu. Vsakdo dobi posodico, s katero bo lovil in metal žogico. Igralec ki žogico ujame v skledo, jo nato poda naprej, soigralci pa jo poskušajo ujeti v skledo. Skledo morajo držati z obema rokama, tako da si z njima ne morejo pomagati pri lovljenju.

Tako. Pripeljala sem vas do konca božične žogarije. Vam je kateri od predlogov všeč? Preizkusite ga in si popestrite večer. Prilagajajte pravila glede na število igralcev, velikost prostora in druge možnosti. Pomembno je le, da se za pravila dogovorite pred samo igro, da ne bo slabe volje.

Vesele božične praznike vam želim v upanju, da bomo v prazničnih dneh čimbolj pozitivni in se znali osredotočiti na vse tisto, kar imamo, namesto na tisto, za kar smo prikrajšani.