Božični sestanek hišnega sveta
Zapisala: Mojca Klug, profesorica 
Datum objave: 24.12.2020
Božič ljudje najpogosteje opredelimo kot družinski praznik, čas ko se zbere vsa družina. Za božič se v domovino vrnejo številni zdomci in mnogo tistih, ki iz tega ali onega razloga bivajo izven domovine. Torej bi lahko rekli, da je božič praznik, ko se radi vrnemo domov in se srečamo s člani svoje družine. To je praznik, ki je močno ohranil tradicijo povezanosti med ljudmi in poudarja druženje, medsebojno povezovanje in mir.
Zato vam bom v tokratnem članku nasula nekaj predlogov, kako preživeti božični večer. Nič posebno novega si ne znam izmisliti, verjamem pa, da boste ob predlogih dobili kakšen preblisk.
Na mojem seznamu se najdejo:
- okraševanje jelke in prostorov,
- ustvarjalne dejavnosti,
- božična peka,
- prepevanje in igranje pesmic,
- namizne igre,
- družabne igre,
- kvizi,
- program staršev za otroke (na primer lutkovna igrica ali branje božičnih zgodbic),
- program otrok za starše (na primer Pokaži kaj znaš),
- odhod k polnočnici ali nočni sprehod z baklami oziroma svetilkami,
- družinski kino,
- izdelava knjižice zahval;
Vse našteto ne potrebuje posebnih pojasnil ali navodil, kajne? In bržkone že imate kakšno idejo.
Izdelava knjižice zahval ali pohval
Danes vam bom opisala, kako izdelamo knjižico pohval. Že Babilonci so imeli navado, da so ob koncu leta bogovom vračali izposojene predmete in poplačali dolgove. Tudi mi se včasih za kakšno dobro delo ali pomoč družinskega člana premalokrat zahvalimo. To, da si v družini pomagamo, je nekako kar samo po sebi umevno. Zato se jim vsaj ob koncu novega leta zahvalimo. To lahko naredimo z zapisom v knjižico zahval.
Bel ali barven list A5 formata (če je zbranih več članov, lahko tudi dva) prepognemo po dolgem ter dvakrat počez. Daljši gladek rob čisto pri kraju spnemo s spenjačem, ostale robove pa obrežemo tako, da so vsi listi ločeni in speti le po dolgem robu. Tako nastane nekakšen majhen zvezek. Vsakdo dobi svoj zvezek in najprej okrasi prvo stran knjižice s kakšno risbico, z umetelnim zapisom svojega imena ali zapisom kake lepe misli. Nato se zbrani usedemo okrog mize ali v krogu in se dogovorimo, da si bomo knjižice podajali v smeri urinega kazalca in da ima vsakdo za zapis zahvale za posameznega člana na voljo na primer 2 minuti. Lahko si pomagamo tudi s peščeno uro ali štoparico. Začnemo tako, da vsakdo poda svojo knjižico prvemu sosedu na svoji levi.
Ko prejmemo knjižico, najprej pogledamo, čigava je. O osebi razmislimo in na poljubno prazno stran napišemo zahvalo za nekaj, kar nam je ostalo še posebej v spominu, na primer: Draga mama, zahvaljujem se ti za pecivo, ki si ga spekla za zabavo ob mojem rojstnem dnevu. Izvrstno je bilo. Ko preteče dogovorjeni čas, vsak udeleženec knjižico, v katero je pravkar napisal zahvalo, poda svojemu levemu sosedu. Zopet zapišemo zahvalo v knjižico, ki smo jo prejeli od desnega soseda. In tako naprej. Zahvale zapisujemo tako dolgo, dokler od desnega soseda ne dobimo svoje knjižice.
Ko vsakdo v rokah drži svojo knjižico, si vzemimo tihi čas za prebiranje zapisov in razmislek o njih. Ko si vsi sodelujoči preberejo zahvale in o njih premislijo, se ponovno zberemo in vsakdo prebere zahvale iz svoje knjižice.
Občutki ob tem so nepopisni. Lahko mi verjamete.
Ne pozabimo na osamljene in prikrajšane
Ob praznikih ne pozabimo na osamljene. Morda dan ali dva pred božičem osamljenemu sosedu, ki je ostal brez najbližjih, napišemo kakšno lepo misel ali pripravimo drobno presenečenje. Najbolje bo, da poklonimo skromno darilce, ki smo ga skupaj z otroki izdelali sami ali ga kupili na kakšnem dobrodelnem bazarju.
Morda imamo soseda, ki je običajno piker in nekoliko siten in se z njim ne razumemo najbolje. Ste že razmišljali, da je takšen ravno zato, ker se počuti osamljenega in nekoristnega? Morda ga bomo z majhno pozornostjo presenetili in razveselili ter tako dosegli, da se bomo prihodnje leto z njim bolje razumeli. Vredno je poskusiti. Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde.
Všeč mi je tudi zamisel, ki prihaja iz Amerike in se imenuje Basket Brigade. V svoji knjigi Sporočilo prijatelja avtor Anthony Robbins opisuje svojo izkušnjo iz otroštva, ko so živeli v hudem pomanjkanju. Nekega zahvalnega dne, ko je družina ostala brez sredstev, da bi bogato obložila mizo, kot je v Ameriki na ta dan v navadi, se je pred njihovimi vrati pojavil gospod s polno košarico dobrot. Povedal je, da je samo prinašalec in jim dar izročil z besedami: »To vam pošilja nekdo, ki ve, da to potrebujete. Želi vam povedati, da obstajajo ljudje, ki vas imajo radi in jim za vas ni vseeno.
Ne spreglejmo predvsem tistih, ki živijo v pomanjkanju, pa iz ponosa in sramu za pomoč ne zaprosijo.
Za božič imam za vas še posebno darilo. Rokavico. Vržem vam jo, kot izziv: Ali zmorete letošnji božični »sestanek hišnega sveta« preživeti brez televizije, računalnika ali telefona?
Mirne in srečne božične praznike vam voščim.
