Bogastvo povezanosti generacij

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 12.10.2021

V oktobru obeležujemo obstoj in pomen različnih skupini ljudi, kot so na primer otroci, učitelji, kmečke žene. Na seznamu se znajde še mednarodni dan nenasilja, mednarodni dan vesolja, pa mednarodni dan pošte, ob koncu meseca pa še teden razoroževanja ter čisto na koncu dan varčevanja.

Ste vedeli, da pa prvi dan v oktobru zaznamujemo mednarodni dan starejših? Zato bomo tokrat nekaj besed in misli namenili starejšim in pomenu medgeneracijskega sodelovanja. Starejši namreč niso in ne smejo biti breme družbe, pač pa se morajo posamezniki in družba zavedati njihovega minulega dela ter vsega bogastva spokojnosti, potrpežljivosti, izkušenj in modrosti, ki ga prav starejši premorejo v največji meri.

Star si toliko, kot se počutiš

Težko je določiti, kdo je star oziroma kdaj človek postane star. Pogosto namreč rečemo, da je človek star toliko, kolikor se počuti. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti. Statistični podatki pa kažejo, da je bilo po tem kriteriju 1. januarja 2020 med prebivalci Slovenije 20% starejših in ta odstotek bo v prihodnje glede na projekcije še naraščal.

Zagotovo se boste strinjali z mojo trditvijo, da je naše dojemanje starosti precej odvisno od tega, koliko smo v določenem obdobju stari sami. So se tudi vam pri štirinajstih zdeli trideset in štiridesetletniki stari? In zdaj, ko ste morda stari trideset ali štirideset let, se počutite še kako mladi in so za vas bržkone stari tisti, ki so že prestopili v sedemdeseta ali osemdeseta leta.

Družba potrebuje starejše

Starejši so v času intenzivnega informacijskega razvoja družbe pomembni zato, ker mladim generacijam s svojimi pripovedmi še lahko prikažejo svet in čas, v katerem je življenje potekalo popolnoma drugače. Predstavljajo pomembno vez med nekoč in danes in v naglico vsakdana prinesejo umirjenost, snežno belino posteljnine in namiznih prtov ter vonj po sveže pečenem kruhu ali piškotih, zeliščnem čaju in marsejskem milu. Tako kot poje žal že pokojna igralka in pevka Katja Levstik v enem izmed šansonov o starejših ljudeh: »Pri njih vse snažno je, dišeče po sivki in po davnih dneh…«

Babica, babica, kje imaš ruto?

Stereotip sivolase babice z ruto na glavi, odete v  pisan predpasnik, sedeče v gugalniku in s pletilkami v rokah, ostaja živ predvsem na ilustracijah in v zgodbah za otroke. Ta podoba babice v sodobnem času bolj pritiče prababicam, saj so današnje babice praviloma povsem drugačne. Z daljšanjem delovne dobe sodijo današnji stari starši v delovno aktivno populacijo. Zato je tudi njihova vloga drugačna, kot je bila vloga starih staršev pred nekaj desetletji.

Katere naloge v družinah s šoloobveznimi otroki prevzamejo in kako močna vez med babicami in dedki ter prababicami in pradedki ter vnuki in pravnuki se vzpostavi, je močno odvisno tudi od tega, kako blizu živita mlada družina in družini starih staršev. Sodobni čas je med drugim prinesel tudi več preseljevanja. Iskanje dela in gradnja kariere mlade nemalokrat vodita v odločitev o selitvi. Vedno pogosteje tudi preko meja države, tako da se vloga in naloge starih in prastarih staršev oblikujejo tudi po kriteriju fizične oddaljenosti.

Razširjene družine

Ker gre v glavnem za stare starše, ki še ne sodijo v kategorijo starostnikov, so večinoma tudi še zelo zdravi in fizično spretni ter lahko mladi družini s številnimi obveznostmi priskočijo na pomoč pri varstvu, prevozu šolarjev na popoldanske dejavnosti, tudi pri gospodinjskih in drugih opravilih. Ter poskrbijo za skupno preživljanje prostega časa, kadar so starši v službi.

Pomembno je, da se tako eni kot drugi zavedajo, da stari starši ne morejo in ne smejo prevzeti vloge roditeljev ter da so starši tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni za svojega otroka, za njegovo rast in razvoj, za vzgojo in zagotavljanje pogojev, v katerih otrok odrašča. Ter da so stari starši lahko pomembna in neprecenljiva pomoč in opora mladima staršema, niso pa glavni nosilci vzgoje, skrbniki in odločevalci. Zato je nujno, da starši in stari starši natančno določijo meje in da tudi otroci dobijo jasno informacijo o teh dogovorjenih vlogah.

Družba potrebuje starejše in starejši potrebujejo družbo

Zaradi pogostejšega preseljevanja mladih družin, postanejo mnogi šolarji prikrajšani za tako pomembno vez, kot je tista, ki se ustvari med vnuki oz. pravnuki in starimi oziroma prastarimi starši. Zato je priporočljivo pogosto obiskovanje starih in prastarih staršev in druge oblike stikov, kot so telefonski in video pogovori ali dopisovanje. Še posebej zaradi otrok ki so prikrajšani za redne stike s starimi in prastarimi starši, je zelo dobrodošlo, da tudi vrtci in šole organizirajo in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in se povezujejo z inštitucijami, ki so namenjene starejšim. Domovi za starejše, univerze za tretje življenjsko obdobje, pa tudi društva upokojencev po celi Sloveniji so polna spretnih rok, ki obvladajo kvačkanje, pletenje, klekljanje, pletenje košar in še marsikatere druge spretnosti. Polna so tudi pesmi in običajev, zato je medgeneracijsko povezovanje pomembno z vidika izmenjave znanj in učenja veščin.

Seveda je odnos vedno vzajemen. Otroci bodo s svojo razigranostjo in radovednostjo pomagali starejšim pozabiti na njihove tegobe in tudi pri premagovanju depresivnosti, osamljenosti ali občutkov da niso več koristni člani družbe.

Mlade družine, ki živijo daleč od družin starih in prastarih staršev, se lahko na primer povežejo s starejšo gospo, ki živi sama. Gospe bo prav prišla pomoč pri kakšnem opravilu, ki ga sama težko opravi in v zahvalo bo z veseljem občasno čuvala otroka, zalila ali izpraznila poštni nabiralnik ob daljši odsotnosti družine ali kaj podobnega. Tako se bo gospa počutila koristna ter manj osamljena in sama, mladi družini pa bo prav prišla njena občasna pomoč. Pri tem ne spreglejte tudi starejših moških, ki so ostali sami. Z veseljem bodo mnogi za vas opravili manjše popravilo ali otrokom povedali kakšno zanimivo štorijo iz svojega življenja. In hvaležno od vas sprejeli kos potice ob praznikih ali poklepetali ob srečanju na ulici. 

Sobivanje generacij in konflikti

Ne glede na to da sem do sedaj predvsem hvalila, zagovarjala in spodbujala medgeneracijsko povezovanje, pa je jasno, da sobivanje različnih generacij, različnih življenjskih slogov in pogledov na življenje prinaša tudi napete trenutke in konflikte. Prisotnost babic in dedkov, prababic in pradedkov ter tašč in tastov v življenju mlade družine pomeni tudi poseben izziv. Seveda je konflikte najbolje preprečiti. Zato ponovno poudarjam, kako pomembno je, da se pravočasno in strpno dogovarjamo ter da skupaj določimo vloge deležnikov in si medsebojno postavimo jasne meje. Starim staršem ne bo prav, če bodo mladi neprestano računali na njihovo pomoč in pozabili, da imajo tudi oni svoje potrebe, konjičke in interese. Mlada družina pa prav tako potrebuje čas zase in reševanje različnih izzivov, mladi starši pa občutek, da se v svoji vlogi znajdejo in da so se materinstva in očetovstva lotili na pravi način, čeprav je drugačen od pogledov in prepričanj druge generacije.

Ko do konflikta pride, ga pred otrokom ne zakrivajmo in tajimo, hkrati pa ga ne napihujmo in nikar ne poudarjajmo krivde druge strani. Za konflikt sta vedno potrebna vsaj dva! Še posebej je pomembno, da otroku sporočimo, da so tudi konflikti in razreševanje le-teh del sobivanja. Niti ena niti druga stran pri tem ne sme enostransko kriviti druge strani za konflikt in je pred otrokom očrniti. Glavno sporočilo otroku naj bo, da smo ljudje med seboj različni in da je mogoče spore, ki izhajajo iz te različnosti, reševati na dostojen in spoštljiv način.

Ne pozabimo, da nas otrok opazuje in se socialnih veščin za življenje v pomembni meri uči prav od nas. Otrok nas bo opazoval tudi pri našem odnosu do starejših. Če bomo do starejših nestrpni, nerazumevajoči in nespoštljivi, gorje nam! Tako kot bo videl pri nas, tako se bo, ko bomo mi postali stari, manj spretni in betežni, on vedel do nas.

Današnji članek bom zaključila s francoskim rekom: Če bi mladost vedela, če bi starost mogla!  Ta rek ozavešča pomembnost medgeneracijskega sodelovanja, saj lahko vsaka generacija v vsakem trenutku da drugi kaj dragocenega.