Počitniški dnevnik

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 1.6.2021

Mnenja o tem ali naj otrok med počitnicami dela tudi za šolo ali ne, so različna. Mnogi menijo, da bi se morali otroci zares spočiti in oddahniti od šole in vsakodnevnih obveznosti v zvezi s poukom ter od učenja. Ker pa so poletne počitnice dolge, učitelji ob vrnitvi otrok v šolo opazimo, da mnogi učenci dva meseca bolj malo pišejo in berejo. Ob vrnitvi v šolo zato potrebujejo nekaj časa, da se vrnejo na nivo osvojenega znanja, na kakršnem so bili pred odhodom na počitnice. Osebno sem mnenja, da je predvsem veščini branja in pisanja pri začetnikih smiselno utrjevati tudi v času, ko ni pouka. Seveda pri tem nimam v mislih klasičnega učenja in utrjevanja znanja, pač pa učenje preko igre in zabavnih aktivnosti. Tudi nimam  v mislih dolgotrajnega sedenja za mizo ter pisanja in branja v nedogled pač pa kratke!!! redne!!! aktivnosti branja in pisanja, ki trajajo do pol ure dnevno.

Prepričana sem, da je bolj od kvantitete pomembna kvaliteta in rednost oziroma rutina. Pol ure usmerjenega dela dnevno je za večino otrok dovolj, da ostanejo v bralno-napisovalni kondiciji ali jo celo nekoliko izboljšajo.

Toplo priporočam na primer vsakodnevno pisanje počitniškega dnevnika.

Za boljšo motivacijo naj zvezek za dnevnik izbere otrok, tako da bo povsem po njegovih željah. Izbere naj kakšen zanimiv motiv, ki bo v skladu z njegovimi interesi. Morda bo za pisanje dnevnika še bolj navdušen, če ga bo pisal svojemu idolu, katerega slika bo natisnjena na platnici zvezka.

Lahko pa zvezek za dnevnik naredimo kar sami. Otrok naj pri tem čimbolj sodeluje. Na medmrežju boste zagotovo našli kakšno zanimivo idejo za izdelavo zvezkov ali privlačnih ovitkov zanje. Ali pa zavijete v knjigoveško delavnico in naročite zvezek s platnico, na kateri bo, morda celo z zlatimi črkami, vtisnjeno ime otroka in naslov zvezka: Moj počitniški dnevnik?

V dnevnik otrok vsak dan zapiše dan in datum. Zanimivo bo, če otrok vsak dan ob datumu zapiše kakšno je bilo ta dan vreme ali to kar nariše s kakšnim piktogramom.  Nato napiše pomembne dogodke tega dne.

Če je potrebno, se z njim dogovorimo, koliko povedi bo zapisal vsak dan. Ne pričakujmo preveč. Poudarek naj bo na kakovosti vsebine in samega zapisa. Če bo dnevna naloga preobsežna, bo otrok za zapisovanje vtisov vedno manj navdušen in bo iskal izgovore, da mu dnevnika ne bi bilo treba več pisati. Tri ali štiri povedi vsak dan so vsekakor boljše kot nič.

Mlajši otrok bo napisal zgolj poved ali dve in povzel najpomembnejši dogodek oziroma doživetje tega dne. Na primer: Danes sem šel z babi na bazen. Zvečer smo igrali karte. Že s tema dvema povedma bo poleg zapisa utrjeval uporabo velike začetnice in končnih ločil.

Vsak večer naj staršem svoj zapis tudi prebere, da bo vadil še branje. Moj predlog je, da starši na zapis v otrokovem dnevniku napišejo tudi repliko. Na primer: Pri kartanju si ves čas zmagoval. Tudi babi te je pohvalila, kako priden si bil. Ponosni smo nate. Prav zanima nas, kaj boš doživel jutri. Se že veselimo branja tvojega jutrišnjega dnevnika. Če je otrok še tako zelo nenaklonjen branju, sem prepričana, da ga bo zanimalo, kaj so mu starši napisali in se bo potrudil prebrati njihov zapis. Če se bo le-ta še zaključil s kakšno spodbudno mislijo, verjamem, da se bo otrok naslednji dan kar sam spomnil na zapis v dnevnik.

Morda starejši otrok svojega počitniškega dnevnika ne bo želel več pokazati ali prebrati staršem. To je del odraščanja in nesmiselno bi bilo vztrajati pri tem.  Konec koncev je pisanje dnevnika sprva namenjeno predvsem utrjevanju tehnike pisanja in razvijanju te lepe navade, kasneje pa je njegova vloga bolj v tem, da mladostnik z zapisovanjem naredi samorefleksijo in nekomu oziroma nečemu izpove čustva in svoj unikatni pogled na svet.

Lahko se dogovorimo in med počitnicami pišemo družinski dnevnik, v katerega zapisujejo vsi družinski člani. Vanj lahko lepimo tudi fotografije, izrezke iz časopisa, žige planinskih koč na vrhovih, ki smo jih osvojili, različne vstopnice in vozne karte ter marsikaj drugega, kar nas bo na počitnice spominjalo še potem, ko bomo spet v šoli in službi.