Počitniške igrarije - Dajmo malo tipat
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 26.10.2021
Informacije o zunanjem svetu prejmemo od naših čutil. Izvemo kako toplo je nekaj, kako diši, je gladko ali hrapavo, zaznavamo zvoke in okuse, … Tokrat bomo razvijali naše čutilo za tip. Za vas sem pripravila nasvet za dejavnosti, pri katerih bodo imeli igralci zavezane oči oziroma predmetov ne bodo videli. Čutilo za tip namreč kar pogosto izključimo iz igre. Vidimo na primer brusni papir in na osnovi velikosti zrnc že sklepamo kakšna je površina posameznega brusnega papirja na otip. Tudi sicer si zaradi pospešenega življenjskega tempa premalokrat vzamemo čas, da bi predmete okoli nas božali in tipali. Poskusite torej zapreti oči in se z dlanjo sprehoditi po površini pisalne mize. Pobožajte se po stegnu in z dlanjo raziskujte občutke ob stiku vaše dlani s tkanino hlač ali krila. Je naslonjalo za roke na otip prijetno? Je hladno ali toplo?
Navdušite vaše otroke, da bodo svet okoli njih vsaj za nekaj trenutkov spoznavali zgolj s tipanjem. Kar naenkrat se odpre nek nov svet, kajne? S tipanjem lahko tudi primerjamo svoje občutke. Katera tkanina je prijetnejša na otip? Tista, iz katere je sešita vaša srajca ali tista, iz katere je narejeno vaše krilo? Hlače? Po čem se občutka razlikujeta?
Jesen je čas za sprehode po gozdu
Ne le zato da bi nabrali gobe ali kostanj. Jeseni se v gozd radi odpravimo tudi zaradi pisanih barv v katere se odenejo drevesa in zaradi odpadlih listov, ki v suhih dneh šumijo pod našimi nogami. In zato, ker vemo, da bo kmalu zima in se še želimo naužiti blagega jesenskega sonca. Ali pa nam je všeč, če nas po dolgem vročem poletju osvežuje jesenski dež, ko nam moči lica in na tla riše luže v katere pogumni in v nepremočljive škornje obuti stopimo tisti, ki se še spominjamo, s kakšno lahkoto smo to počeli, ko smo bili majhni in neobremenjeni s: »Pazi, zmočil se boš,« ali: »Le kaj bodo rekli drugi.«
Vabilo
Povabim vas torej v gozd. Vzemite si čas. Vsa družina. Naj zasloni televizorjev, računalnikov in telefonov jokajo in stokajo od dolgega časa, medtem ko boste vi vpijali barve jeseni, se pogovarjali in smejali, morda kakšno zapeli, opazovali svet okoli sebe, otroke poučevali o rastlinah in živalih v gozdu in obujali spomine na čas, ko ste morda iz leskove ali vrbove veje znali izdelati preprosto piščal ali izdelovali možice in živali iz divjega kostanja ali lepljenko iz jesenskega listja. Pokažite jim, kako se to naredi in ustvarjajte skupaj.
Na sprehodu naberimo material za tipanje
Medtem ko se sprehajamo po gozdu, ki je jeseni res poln plodov, zbirajmo te zaklade v košarico ali platneno vrečko. Po nekaj primerkov (na primer 10) vsega, kar najdemo. In kaj bomo našli?
Storže različnih iglavcev, želode, žir, pravi kostanj, divji kostanj, hrastove šiške, lešnike, šipek, ježice divjega kostanja (ker manj bodejo), plodove šipka, posušene liste, … Ob potoku pa lahko naberemo tudi kamenčke podobnih velikosti in oblik.
Za igrico lahko uporabimo tudi pridelke s polja, kot so recimo zrna fižola, koruze, bučna semena, žito. Lahko bi uporabili tudi peške in koščice različnega sadja (jabolk, češenj, sliv, breskev, marelic, lubenic, dinij, kakijev, grozdja), vendar smo za večino tega sadja jeseni že prepozni. Morda jih zberemo prihodnje leto?
Navodila
- Za igro potrebujemo dve vrečki, najbolje iz blaga. Izberemo po dva čimbolj enaka primerka vsakega plodu oziroma predmeta, ki smo jih prinesli s sprehoda. V vsako vrečo damo po en primerek od vsakega.
Prvi igralec iz svoje vrečke izžreba enega od predmetov in ga pokaže drugemu. Drugi po svoji vrečki zgolj s tipanjem išče enak predmet in ga pokaže. Če pokaže pravilni predmet, prejme točko. Namesto pisanja točk, lahko igralci zbirajo na primer fižolčke.
2. Zdaj naredimo še igrico za tipanje z nogami. Potrebujemo pokrove škatel za čevlje ali manjše nižje škatle. Eno vrečko s plodovi in predmeti iz prve igre ohranimo za žreb.
V vsako škatlo damo preostale nabrane plodove oziroma predmete tako, da so v vsaki škatli istovrstni predmeti. Škatle zložimo v vrsto na tla. Igralec sezuje copate in nogavice, zavežemo mu oči. Žrebalec izžreba plod in ga igralcu da v roko. Igralec stopa iz škatle v škatlo in poskuša ob tem ugotoviti, v kateri škatli se nahajajo enaki plodovi oz. predmeti.
Izmislite si še sami kakšno različico. Lahko se na primer dogovorite, da žrebalec predmeta igralcu ne pokaže, pač pa mu ga opiše. Igralec potem s tipanjem predmet išče na podlagi opisa. Ta različica je primerna za igro v parih, kjer opisovalec in iskalec skupaj zbirata točke. Tako bomo prepričani, da se bosta oba potrudila po svojih najboljših močeh.
Ste vedeli?
Stopanje po škatlah z drobnimi predmeti je tudi dobra masaža za stopala. Stopala pa so zelo pomembna, saj so na njih posebne točke, ki so povezane z drugimi deli telesa. Če te točke masiramo, vplivamo tudi na delovanje organov in organskih sistemov. Dokazano je, da masaža stopal pospešuje krvni obtok in s tem boljšo oskrbo celic s kisikom, pospešuje odvajanje škodljivih snovi iz telesa, jača imunski sistem, sprošča ter zmanjšuje stres in njegove učinke. Šolarjem pa bo koristila tudi zato, ker spodbuja ustvarjalnost in koncentracijo ter blaži simptome hiperaktivnosti. Meni se zdi, da je vredno vsaj poskusiti.
Če vas tema zanima, boste več o tem izvedeli, če v brskalnik napišete refleksoterapija ali refleksna masaža stopal.
Za konec mi ne preostane drugega, kot da vam med krompirjevimi počitnicami voščim veliko »krompirja« pri igri ter dobro zmasirana stopala.
