Gremo se fižolčkat

Zapisala: Mojca klug, profesorica

Datum objave: 5.12.2017

Danes sem za vas pripravila predlog zelo stare namizne igre, za katero ne boste potrebovali plastičnih pripomočkov  in vnaprej izdelanih predlog. Iz priročnih naravnih materialov jo boste lahko izdelali sami. Sodeluje naj tudi vaš otrok.

Na idejo, da za vas pripravim predlog kakšne stare igre, sem prišla pred kakšnim tednom, ko sem v dar dobila knjigo Igramo se in ustvarjamo skupaj, ki jo je izdal Vrtec Škofja Loka. V knjigi so predstavljene igre, igrače, izdelki, lutke in dejavnosti iz nestrukturiranega materiala, ki so nastale v mesecu brez igrač. Predstavljene ideje se mi zdijo zelo zanimive in dokazujejo, da otroci za igro, zabavo in razvijanje novih veščin ne potrebujejo dragih elektronskih in okolju neprijaznih plastičnih igrač. Dovolj so materiali, ki bi jih sicer morda zavrgli, nekaj novih idej in marljive vzgojiteljice, učiteljice ali starši, ki bodo otroke vodili in spodbujali pri dejavnostih.

Pa začnimo na začetku. Pravzaprav na koncu, saj je pred nami zadnji mesec tega leta. Začnimo torej pri decembru.

Končno je prišel. Praznični december in eden za drugim bodo na naše duri trkali dobri možje in prinašali najrazličnejša darila. Zmajevali bodo z glavami, ko bodo v peharje, če bodo le-ti sploh dovolj veliki, in pod smrečice, zlagali kupe daril. Vsak v svojo brado bodo momljali: »Joj, joj! Kakšni časi so prišli. Česa vse si otroci dandanes želijo. Včasih pa so bili veseli že suhega sadja, toplih nogavic ali kakšne druge malenkosti.«

Ne morem mimo, da se ob tem ne bi spomnila daril, ki mi jih je ponavadi prinesel Miklavž. Kakšna pomaranča, paket suhih fig, nekaj rožičev in topla frotirasta pižama. Vsako leto isto. Pa vendar sva ga s sestro težko čakali in se vsakič znova veselili skromnih daril, ki so se čudežno znašla v najinih posodah, ki sva ju nastavil na okensko polico.

Ko poslušam otroke, ki pripovedujejo, da so za darilo dobili to ali ono igračo, največkrat tako, ki so jo nekje daleč, vzhodno od nas, izdelali slabo plačani delavci, me ne prevzema obžalovanje, da vsega tega sama v otroštvu nisem imela. Žal mi je predvsem, da sodobni otroci ne morejo več doživeti tistega pristnega pričakovanja in veselja ob še tako skromnih darilih, ki smo ga mi poznali, ko smo bili mi še otroci.

Med taka posebna doživetja sodijo tudi ure, ko smo ob hladnih večerih sedeli za mizo in se igrali preproste družabne igre. Predloge smo na karirast papir narisali kar sami, namesto plastičnih  figuric pa smo uporabljali fižolova zrna. In kakšnih barv vse, in vzorcev, so bili fižolčki: sivi, črni, beli, rjavi, črni in beli, rjavi in beli, rumeno zeleni, vijolični in še bi lahko naštevala. Vsaka vrsta fižola je imela svoje ime. Klicali smo jih: sivčki, kravice, tarumeni in podobno.

Ena od iger, ki smo se jih igrali v dolgih zimskih večerih je bila igra mlin. Pozabila sem že pravila. Zato, da bi vam jo lahko predstavila, sem morala pred pisanjem članka opraviti dva telefonska klica. »Halo. Mami, ali se ti spomniš, kako se je imenovala tista igra, ki smo se jo igrali s fižoli, ko sva bili z Lenko še majhni? Ali se še spomniš, kako se je šla?« In odgovorila mi je: »Mlin. Imenovala se je mlin. Narisali smo črte, vodoravne in poševne, in na stičišča teh črt smo polagali fižolčke.« Ker sem mamo zmotila ravno pri izdelovanju adventnih venčkov, sem se poslovila in ji povedala, da imam dovolj informacij, da bom pravila lahko poiskala na internetu. Kljub temu, da sem od mame dobila potrebne informacije, sem takoj za tem poklicala še sestro. Tudi ona se je takoj spomnila mlina in spomini so oživeli. »A' se spomniš…?« »Ja, spomnim se. Spomnim se tudi, kako smo po igri še dolgo sedele za mizo in prepevale: »Tri tičice lepo pojo, da v goro zveni …« Naše petje je bilo ubrano, saj smo vse tri rade, pa tudi lepo, pele.

Danes vas bom torej popeljala v čas mojega otroštva in vam predstavila pravila igre mlin. Gospod Google, ki ve vse, mi je pomagal najti še nekaj starih imen za to igro. Imenovali so jo tudi vejna, špana, trojka, tris, f'žkalca, fižolčkanje in zagotovo še kako drugače.

Za igro potrebujete fižolova oziroma koruzna zrna, kamenčke, gumbe, želode, lešnike ali kakšne druge drobne predmete v dveh različnih barvah ali oblikah, ter kos papirja in pisalo. Pravzaprav sem vam olajšala delo in pripravila predlogo, ki jo lahko tudi natisnete. Čeprav vam bolj priporočam, da risanje predloge prepustite otroku, saj bo s prerisovanjem razvijal mnoge veščine. Od vztrajnosti in natančnosti do orientacije na ploskvi, štetja in še česa.  Saj ni pomembno, da je predloga popolna, da bi lahko uživali v igri. Včasih si res preveč zakompliciramo življenje, ko hočemo da je vse tip-top.

Pravila igre

Igrata dva igralca (lahko tudi dve skupini).

Vsak igralec dobi po 9 igralnih figur enake barve. Najbolje bo, da žrebamo, kateri igralec bo igro začel.  Na začetku je igralna predloga prazna. Nato igralca izmenično polagata po eno figuro na katerokoli presečišče ali vogal narisanih črt in poskuša zgraditi “mlin” (oziroma “špano”), to je po tri figure enake barve v vrsti - vodoravno ali navpično. Pri različici, kjer so na predlogi narisane tudi diagonale (kot vidite na predlogi, ki sem jo narisala s prosto roko), pa tudi poševno. 

Igralec, ki naredi mlin lahko nasprotniku vzame eno figuro z igralne plošče, vendar ne iz nasprotnikovega že zgrajenega mlina.

Ko igralca odložita vse svoje figure, jih začneta izmenično premikati. Igralec, ki je na potezi eno figuro pomakne na sosednje polje. Seveda pri tem poskuša zgraditi nov mlin. Nato je na vrsti njegov nasprotnik, ki prav tako lahko naredi le eno potezo.

Ko kateremu igralcu ostanejo samo še tri figure, figure ne premika le za eno polje, temveč lahko skoči na katerokoli prazno polje.  

Zmaga igralec, ki nasprotniku pobere 7 figur. To pomeni, da tistemu, ki igro izgubi, ostaneta le še dve. Igra se lahko zaključi še prej, če enemu igralcu uspe narediti blokado. Pri tem so njegove figure razporejene tako, da preprečijo soigralcu kakršenkoli premik.

Zagotovo mi ni potrebno poudarjati, da bo otrok ob igri, poleg tega zabave in kratkočasenja, razvijal še marsikatero pomembno veščino: opazovanje, osredotočenost, načrtovanje in predvidevanje, logično mišljenje oz. sklepanje, potrpežljivost, fino motoriko. Ne nazadnje se bo naučil tudi zmagovati, pa tudi prenesti poraz.

Ne popuščajte preveč, saj se bo otrok iz opazovanja vaše igre naučil nekaterih novih strategij. Vseeno pa bodite prizanesljivi in kdaj pa kdaj navidezno spreglejte kakšno priložnost  in dovolite otroku zmagati. Sicer bo dobil občutek, da vas ne more premagati. To res ne bi bilo zanimivo, kajne?  

Opozorilo! Družine, ki imate doma majhne otroke, pazite, da drobni predmeti, ki jih boste uporabljali pri igri, ne pridejo v njihove roke, saj lahko zanje predstavljajo nevarnost zaradi možnosti zadušitve!