Pravopis za starše in otroke - 2. del

Zapisala: Mag. Barbara Rebolj, uni. dipl. prof. slov. in univ. dipl. bibl.

Datum objave:21.4.2020

                                                        Berta Golob

                         PRAVOPISNA SLIKA ALI PODPIS Z DESNO ROKO

                           Berta Golob: Slovnica, odčarana čarovnica, 1995

Včasih pri učenju ločil, predvsem pri motivaciji, lahko pomaga tudi nagajiva pesmica, kot je tale zgoraj. Za bolj poglobljeno poznavanje, pa se lotimo drugega dela pravopisa za starše in otroke. V tem delu se bomo sprehodili skozi pravila za tipična ločila (nekaj jih je zaradi preobširnosti izpuščenih) ter za pisanje skupaj in narazen, zraven pa še nekaj besed o dvojini.

V času, ko otrok začne pisati krajša besedila, postane poved že kompleksnejša. Poved je namreč lahko sestavljena iz več stavkov in pojavi se nekončno ločilo - vejica, ki povzroča težave ne samo otrokom, ampak pogosto tudi odraslim. Pravopisna pravila so seveda povezana s slovnico, predvsem z oblikoslovjem in skladnjo. Dokler otrok nima vgrajenega koncepta poznavanja besednih vrst, mu pomagajo preprosti recepti: za ki, ko, ker, da vejica skače ali ko pišeš, delaj kratke povedi, tako da ti vejice ni potrebno uporabljati. Ko že zna, vsaj površno, ločevati besede na samostalnike, glagole in pridevnike, mu je v pomoč pravilo, da so stavek besede, ki so zbrane okrog ene osebne glagolske oblike. In kolikor je osebnih glagolskih oblik v povedi, toliko je stavkov v povedi, za stavkom pa je vejica, razen če stavek uvajajo vezniki in, pa, ter, ali … Pa si poglejmo nekaj primerov:

Metka kuhakosilo. 

(en glagol, ena osebna glagolska oblika – en stavek)

Metka kuha kosilo, posluša glasbo in se pogovarja.

(trije glagoli, tri osebne glagolske oblike - trije stavki)

Zaplete se pri definiciji, kaj je osebna glagolska oblika. Otrok zna poiskati glagole, ne pa osebne glagolske oblike. To da v povedi poišče pravo število glagolov, še ni pravo število stavkov. To se zgodi v primeru naklonskih glagolov (morati, smeti, moči, znati …), ki zahtevajo ob sebi še glagol v nedoločniku.

Metka mora kuhatikosilo.

(dva glagola in ena osebna glagolska oblika – en stavek)

Metka mora kuhati kosilo in ne sme poslušatiglasbe.

(štirje glagoli in dve osebni glagolski obliki – dva stavka)

Precej lažja je stava vejice, ko naštevamo.

Mama je v trgovini kupila mleko, kruh, jajca, maslo in sadje.

Vejico pišemo tudi pri pristavkih, dostavkih in vmesnih stavkih, to naj bi znali pravilno uporabljati starejši otroci, ki so že vešči branja in pisanja daljših povedi.

France Prešeren, naš največji pesnik, je napisal pesem Nezakonska mati. pristavek

Kupila je obleko, rdečo s črtami. dostavek

Učiteljica, ki uči biologijo, je zbolela. vmesni stavek

Nekončni ločili sta tudi dvopičje in podpičje. Dvopičje uporabljamo pred naštevanjem in v premem govoru, podpičje pa v daljši povedi z raznorodnimi stavki.

Kmetje danes prodajajo veliko različnih pridelkov: krompir, solato, čebulo, česen, kolerabo, repo in zelje.

Peter je zaklical Mateji: »Vidiva se jutri ob isti uri!«

Ali si sprejel moje opravičilo, ne vem; vem pa, da sem ga napisala iz srca.

Manj težav predstavljajo končna ločila: pika, klicaj, vprašaj. Povedi, ki so napisane v pripovednem naklonu imajo na koncu piko, povedi v vprašalnem naklonu vprašaj, v primeru, ko nekaj zakličemo, glasno poudarimo ali čustveno obarvamo, pa uporabimo klicaj.

Pri vprašaju nastane težava, ko je poved večstavčna in je glavni stavek v povednem naklonu, odvisni pa v vprašalnem. V takem primeru je na koncu pika, ker se končno ločilo ravna po glavnem stavku.

Koliko je ura?

Zanima me, koliko je ura.

Po navadi predstavljajo problem tudi tri pike, ki pomenijo nedokončano misel, izpust ali premolk, saj jih je velikokrat napišemo preveč. Pravilno se napiše le tri pike s presledkom.

Kupil je kruh, mleko, sir...          nepravilno

Kupil je kruh, mleko, sir......       nepravilno

Kupil je kruh, mleko, sir,...         nepravilno

Kupil je kruh, mleko, sir ...         pravilno

To so bili primeri, ko ločila uporabljamo skladenjsko. Druga uporaba ločil je neskladenjska (le podpičje ima samo skladenjsko vlogo), ki zaznamuje oblikoslovne lastnosti, npr. vejica služi, ko ime zapišemo za priimkom (Novak, Janez), dvopičje za »proti, deljeno, v nasprotju« (30 : 5), pika za vrstilnost, kratnost ali za krajšanje (1. mesto; l., str.), vprašaj v oklepaju izraža dvom, klicaj v oklepaju začudenje, tri pike pa so zamenjava za itd.

Pisanje skupaj ali narazen je tudi pravopisno poglavje, ki povzroča preglavice. Kar nekaj besed je, ki jih pogosto uporabljamo, pa ne vemo natančno, ali se napišejo skupaj ali narazen. Nekaj takšnih primerov.

Ko obstajata obe možnosti:

po navadi     ponavadi

kateri koli     katerikoli

bog ve           bogve

na posodo    naposodo

Ko obstaja samo ena možnost, ali samo narazen ali pa samo skupaj:

• narazen: čim prej, čim več, ravno tako, prav tam, brez zveze, hvala bogu, na koncu;
• skupaj: pravkar, vsepovsod, superjunak, nadjunak, ekofeminizem, ekošola, brezzvezen, bogdaj, zbogom …

Še ena pravopisna past, pri kateri so v večji meri nedosledni otroci, je uporaba oz. neuporaba dvojine. Zaradi vpliva tujih jezikov, še predvsem angleščine, otroci pozabljajo na slovensko dvojinsko obliko, ki je resda arhaična, pa vendar prav zaradi tega, še toliko bolj pomembna, da se ohrani. Gregorjevo je že mimo, toda ko sta dva do ušes zaljubljena, jima gotovo ne bo všeč, da se jima pridruži še tretji. Torej ohranimo ljubezen do dvojine in na splošno tudi do svojega jezika.

Ker je pravil res veliko, za hujše primere posezite po sodobnih priročnikih: Kozma Ahačič: Kratkoslovnica: slovenska slovnica za osnovne šole; Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednje šole; Mateja Gomboc: Slovenščina: po korakih do odličnega znanja. Osnova še vedno ostaja stari priročnik Slovenski pravopis 1: pravila, elektronsko pa imate na voljo spletni portal Fran, ki je za slovenščino pravi zaklad raznovrstnih slovarjev (SSKJ, Pravopisni slovar, Etimološki slovar …), pa tudi pravopisnih napotkov (Jezikovna svetovalnica): https://fran.si/.