Grafomotorika in pravilna drža pisala
Zapisala: Mojca Klug, profesorica
Datum objave: 21.1.2020
Motorične spretnosti posameznika lahko v grobem delimo na veliko motoriko, ki ji rečemo tudi groba motorika, pri kateri so pretežno vključene velike mišice. Med take spretnosti spadajo recimo hoja in tek, poskakovanje, preskakovanje in podobno. V drugo skupino pa štejemo drobno ali, rečemo tudi, fino motoriko, kamor sodijo tudi pisanje in risanje, sestavljanje, nizanje, rezanje, striženje in podobno. Pri vseh teh finomotoričnih dejavnostih je poleg spretnosti rok pomembna tudi koordinacija oko - roka oziroma to, da oči in roke delujejo usklajeno. Grafomotorika je finomotorična spretnost, ki je nujna za sposobnost pisanja, torej oblikovanje simbolov (črk, številk ipd.) ter črt in vzorcev.
Kako lahko otroku pomagamo pri razvoju oziroma izboljšanju grafomotorike?
Vse finomotorične dejavnosti pri katerih je udeleženo čim več drobnih mišic rok in prstov, bodo dobro vplivale na razvijanje grafomotorike. Pri njih se bo vzpostavljala tudi koordinacija med rokami in očmi. Po navadi se risanje različnih črt in vzorcev začne že v predšolskem obdobju kot priprava na pisanje. Če otrokom ponudimo zgolj tovrstne dejavnosti, se jih lahko hitro naveličajo, zato je dobro, če risanje vzorcev pospremimo z zgodbicami, pesmicami in različnimi glasovi ter ritmičnimi poudarki. Otroku ponudimo različne barve in različna pisala.
Ne pozabimo, da edini način risanja linij in vzorcev ni le po sistemu pisalo – papir, pač pa lahko otrok vzorce riše tudi v mivko, koruzni zdrob ali kakšno drugo drobnozrnato neškodljivo snov, ki jo nasujemo v večjo nizko posodo. V to podlago lahko otrok riše bodisi s prstom bodisi z debelejšo ali tanjšo paličico. Zabavno je tudi pisanje v brivsko peno, ki smo jo nabrizgali na temnejšo gladko podlago. Pa tudi risanje s kredo ali kosom siporeksa po asfaltu zna biti zelo zabavno.
Vsekakor naj otrok počasi napreduje od velikih in manj natančnih vzorcev k bolj drobnim in zapletenim v skladu z lastnim napredkom in postopoma od manj do bolj zahtevne stopnje. Med slednje zagotovo sodi reševanje labirintov ali risanje vzorcev oz. pisanje simbolov v črtovje zvezka.
Na razvoj in izboljšanje grafomotorike vplivajo, kot smo že povedali, tudi druge drobnoročne dejavnosti, ki navidezno nimajo zveze s pisanjem, na primer:
- nizanje na vrvice ali paličice,
- gnetenje in oblikovanje iz različnih mas (plastelin, fimo, slano testo ipd.),
- sestavljanje drobnih delcev (sestavljanke, lego ipd.),
- pikanje (ki smo ga predstavili v članku, ki ga najdete na povezavi https://www.kopija-nova.si/koristne-in-uporabne-vsebine/ustvarjamo/ustvarjanje-s-pikanjem,
- trganje,
- striženje s škarjami,
- frcanje frnikole ali kakšne druge drobne kroglice,
- rokovanje s ščipalkami za obešanje perila,
- vijačenje,
- zabijanje žebljev,
- vožnja avtomobilčkov po podlagi,
- delo s pinceto (pobiranje in odlaganje),
- izdelava preproste papirne figure npr. letala ali žabice,
- Izdelava figuric iz aluminijske folije in podobno.
Kot vemo mora biti za pravilno in učinkovito delovanje naše telo usklajeno, zato je za razvoj fine motorike pomembno tudi grobomotorično udejstvovanje. Otrok naj hodi po naravnih podlagah, teče čez drn in strn, preskakuje ovire, skače na mestu, vozi poganjalčka, tricikel ali kolo ter se igra različne igre z raznovrstnimi žogami in baloni, loparji in žogico, lahko balina ali meče obroče na plastenke napolnjene z vodo ali pa papirne kroglice, žogice, kamne, storže, karkoli že, v primerno oddaljene posode. In podobno.
Pravilna drža pisala
Dokler otrok »piše in riše« z debelimi barvicami, je bržkone glavni smisel v tem, da se ob naključnih gibih čudi sledem, ki jih za seboj pušča tako pisalo. Sprva so ti gibi naključni, ko pa otrok ugotovi, da z njimi upravlja on sam, postaja vodenje pisala bolj hoteno in zavedno. V tem obdobju so najprimernejša debela pisala, tudi prsti in palice, in velike podlage. Kakšen je prijem pisala pa še ni pomembno. Ko otrok začne uporabljati tanjša pisala in manjše podlage, pa ga preko različnih igrivih dejavnosti navajamo na pravilen prijem in ustrezno držo pisala.
Pravilna drža pisala je tako imenovani pincetni prijem. Pri tem otrok pisalo drži med palcem, kazalcem in sredincem. Razdalja med prijemom in konico je približno dva centimetra. Zgornja polovica pisala pa se pri tem nahaja v presledku med palcem in kazalcem.
Pripomočki za pravilno držo pisala
Pri vzpostavljanju pincetnega prijema so nam lahko v pomoč različni pripomočki. Na trgu je mogoče najti razne nastavke za pisala. Le-ti so različnih velikosti, barv in oblik, običajno izdelani iz plastike, mehkejše gume ali silikona. Različnim otrokom ustrezajo različni nastavki, zato je smiselno, da pred nakupom otrok preizkusi različne nastavke, ali pa se odločimo za nakup kompleta, da lahko otrok izbere najustreznejšega.
Trg ponuja tudi najrazličnejša ergonomsko oblikovana pisala, barvice in svinčnike v trikotni obliki in pisala, katerih držalo je posuto z drobnimi gumijastimi čepki, ki omogočajo boljši oprijem. Ni vsako pisalo, ki je oblikovano ergonomsko, ustrezno tudi za našega otroka. Zato predlagam, da otrok pred nakupom preizkusi različne modele, da lažje ugotovi, katero pisalo mu ustreza.
Pri pravilnem prijemu bo mnogim otrokom v pomoč tudi majhen mehak svitek, na primer košček papirnatega robčka, svitek vateali kaj podobnega. Tak svitek stisne z mezincem in prstancem k dlani in tako zagotovi, da bodo v držanje pisala vključeni zgolj pravi trije prsti.
Otroci po navadi s podlage poberejo pisalo na naključen način. Obstaja prijem s palcem in kazalcem ter pravilnim zasukom pisala, ki pisalo sam po sebi postavi v pravilno držo. Morda bi bilo smiselno, da ga osvoji tudi vaš otrok?
Za konec vam svetujem, še ogled enominutnega filmčka s tremi triki za pravilno držo pisala, kjer boste spoznali zadnja dva opisana predloga ter idejo z navadno elastiko, ki pišočemu pomaga, da vztraja v pravilnem prijemu. Najdete ga na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=skH32KwdirU
