Sklanjanje samostalnikov

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 17.4.2018

Današnji članek sem namenila slovenščini. Naši materinščini.

Če bi vas nekdo vprašal, kaj sploh veste o svojem maternem jeziku, kaj bi mu povedali?

V enajstem členu Ustave Republike Slovenije piše: Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Slovenski jezik govori skoraj 2 500 000 ljudi, v glavnem so to prebivalci Republike Slovenije, poleg njih pa še  koroški Slovenci v Avstriji, Porabski Slovenci na Madžarskem. Slovenščino govorijo še v Istri na Hrvaškem, v Italiji pa na Goriškem, Tržaškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.

Naš jezik ohranjajo tudi izseljenci v Nemčiji, Združenih državah Amerike, Kanadi,Argentini, Avstraliji in tudi drugod po svetu.

Slovenski jezik, ki ima preko 40 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v pokrajinske skupine: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.

Od druge polovice 19. Stoletja slovenščino pišemo v Gajici ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj, ki je bil goreč privrženec ilirizma. kulturnopolitičnega in narodnostnega gibanja, zlasti na Hrvaškem, s težnjo po združitvi južnih Slovanov. Gajico so najprej uporabljali za zapisovanje hrvaščine, pozneje pa se je z nekaj prilagoditvami uveljavila tudi za pisanje slovenščine.

Slovenščina ima 25 črk: a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž, s katerimi zapisujemo 29 glasov. Pozna tri slovnične spole, šest  sklonov in kar tri slovnična števila, saj je slovenščina eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino, vendar ni edini, kot je pogosto slišati.

Danes se bomo ustavili pri sklanjanju samostalnika.

Slovenščina ima, kot je napisano v uvodu, šest sklonov. Obstaja osem sklanjatev. Mnogim šolarjem, pa tudi odraslim, sklanjanje povzroča kar nekaj težav, zato vam bom v nadaljevanju predstavila nekaj predlogov za lažjo zapomnitev imen sklonov ter opozoril glede najpogostejših napak, ki jih naredimo pri izbiri in rabi ustreznih sklonov.

Kako si lahko lažje zapomnimo imena sklonov?

Za vsak sklon imamo dve vprašalnici: za osebe in  za stvari.

V slovenščini imamo torej 6 sklonov. Lahko jih poimenujemo zgolj z vrstnimi števili: prvi (1.), drugi (2.), tretji (3.) …, vendar imajo skloni imena, ki tudi nekaj povedo o sklonih samih. Otrokom pomagam pri zapomnitvi imen sklonov z nekaterimi asociacijami oziroma mnemotehnikami takole:

IMENOVALNIK – prvi del besede pove, da ta sklon odgovarja na vprašanje KDO ALI KAJ (JE TO)? In odgovor na kdo je prav pogosto ime. Jože. Ali kaj je to? Solata. Odgovor je torej »ime« osebe ali stvari.

RODILNIK – Otrokom pomagam tako, da pomislim na to, KOGA ALI ČESA NI OZ. KOGA ALI ČESA NIMAM? Torej je treba do te osebe ali stvari nekako priti. Lahko bi jo kupila, naredila, lahko pa jo tudi rodim. Z rojstvom pride nekaj novega, nekaj česar prej ni bilo. Kajne? Torej nekoga ali nečesa nimam – zato si moram na nek način »roditi«.

DAJALNIK – ime pove, da nekomu ali nečemu nekaj dajemo. Metki ali mucku. Morda celo stolu, ko mu zamenjamo eno od polomljenih nog. KOMU ALI ČEMU DAM?

TOŽILNIK – Preprosto. Sklon je odgovor na to, koga ali kaj smo zatožili ali koga ali kaj bomo tožili.

MESTNIK – V večini učbenikov bomo našli vprašalnici O KOM ALI O ČEM? Sama pa si raje pomagam s predlogom »pri«. Ko se odpravljamo na dogovorjeni sestanek, nas zanima na katerem mestu se bomo dobili. Pogosto se pri dogovarjanju orientiramo na kaj, kar je bolj poznano – na primer pri cerkvi, pri Mateju, pri trgovini. Tako vemo, na katero mesto moramo priti.

ORODNIK – S kom ali s čim bomo nekaj naredili? Katero orodje bomo uporabili? Morda bo žebelj najlažje zabiti s kladivom. Orodje bi pravzaprav lahko bila tudi kakšna oseba:  Kako bi se človek počutil, če bi mu nekdo zagrozil s Terminatorjem? Jaz, na primer, bi jo ucvrla, kolikor me nesejo noge.

Vaja dela mojstra

Na spletu sem našla stran, kjer bo vaš otrok lahko utrjeval imena sklonov in  ustrezen vprašalnice.

http://uciteljska.net/kvizi/HotPot/Slovenscina/SkloniWeb/

Za vaje sklanjanja predlagam tudi kakšno zanimivo igro. Otrok lahko iz časopisa, revije ali reklamnega letaka izreže slike različnih oseb ali predmetov in jih sklanja. Ker ima kocka ravno šest ploskev in število pik lahko prikazuje zaporedno število sklona, lahko vadi tako, da izbere naključno sličico, vrže kocko in nato pove besedo v ustreznem sklonu.

Če, na primer, izvleče sliko kužka in vrže tri pike, bo povedal dajalnik – komu ali čemu (dam kost)? Kužku.

Namig: namesto iskanja in izrezovanja slik lahko uporabi tudi sličice iz kakšnih družabnih iger, kot je na primer spomin ali activity za otroke.

Najpogostejše napake

Največ težav imamo Slovenci bržkone z rodilnikom in otroki.

Pri zanikanju namesto rodilnika pogosto uporabimo tožilnik.

Poglejmo nekaj primerov (napačna raba je obarvana z rdečo, ustrezna pa z zeleno).

Nočem jesti salamo in sir. Nočem jesti salame in sira.

Zakaj se nisi učil matematiko? Zakaj se nisi učil matematike?

To se ne dela. Tega se ne dela.

Nisem jo videl. Nisem je videl.

Nisem vozil avto. Nisem vozil avta.

Ne bom jedel solato. Ne bom jedel solate.

Zakaj nisi napisal nalogo? Zakaj nisi napisal domače naloge?

Ne pijte alkohol! Ne pijte alkohola!

Otroci nam povzročajo preglavice predvsem v dvojini in množini, kjer pogosto narobe tvorimo 5. in 6. sklon, torej mestnik in orodnik.

Takole gre. Pogovarjamo se o otrocih in ne o otrokih, prav tako smo se pravkar ustavili pri otrocih in ne pri otrokih. Da nam je malo lažje, sta obliki za dvojino in množino, na srečo, enaki.

Pri orodniku pa imamo Slovenci veliko domišljije. Sprehajamo se radi z otrokami, z otroci in celo z otrocmi. Marsikaj sem že slišala. Prav pa je, da se vedno in povsod sprehajamo z otroki!!! Če imamo dva, pa z otrokoma.

Zanimiv seznam samostalnikov, ki jih pogosto narobe sklanjamo, najdete tudi na povezavi:

https://www.leemeta.si/blog/slovnica/10-samostalnikov-ki-povzrocajo-tezave-pri-sklanjanju .

Na spletu (https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504219.pdf) sem naletela na zanimivo raziskovalno nalogo z naslovom Najpogostejše napake pri sklanjanju samostalnikov, ki sta jo napisali (takrat) učenki 9. razreda OŠ Ljubečna, Lina Čater in Nika Ivanuš.

Poskusite rešiti njun anketni vprašalnik  na straneh 16 in 17 in preverite, kako obvladate sklanjanje. Bi znali rešiti vse brez napak?

Misel za konec

"Pogosto zadostuje ena sama beseda, da človeka razglasijo za modreca, in prav toliko, da ga razglasijo za tepca. Resnično moramo paziti, kaj govorimo." 
Konfucij

»… in kako govorimo,« dodajam še čisto za konec.