Ah, ta poredni S

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

 

Datum objave: 28.4.2020

 

V času ko se učenci in dijaki šolajo na daljavo, je učenje tujih jezikov zagotovo poseben izziv. Zato sem tokrat za vas pripravila prispevek, ki bo morda komu v pomoč pri učenju angleščine. Pri razlagi sem se osredotočila na tvorbo posameznih slovničnih struktur, ki nam bodo prišle prav tako pri reševanju vaj kot tudi pri komunikaciji v angleškem jeziku.

Iz izkušenj vem, da ima marsikateri učenec težave, ko naleti na končnico S in mu ni povsem jasno, kaj ta S pomeni, kateri besedi v povedi naj ga »prilepi« ter kdaj naj ga uporabi in kdaj ne. Zato sem za vas pripravila pregled kdaj ti S-ji so in kdaj jih ni. To bom naredila zelo poenostavljeno in, upam, pregledno, da boste čim več od zapisanega lahko prenesli v prakso.

 

 

 

 

 

 

Množina (samostalnik + S)

S je končnica, s katero »naredimo« množino. Če torej samostalniku dodamo končnico S, ga postavimo v množino.

 

ednina

množina

a brother

brothers

a cat

cats

an orange

oranges

 

Verjetno ste opazili tudi to, da je, kadar smo samostalniku dodali S in ga postavili v množino, izginil nedoločni člen a (an). To je nujno, saj nedoločni člen a (an) in množina ne moreta biti skupaj. Če si predstavljamo da a (an) pomeni en, ena, je to seveda povsem logično. Tudi v slovenščini ne bi mogli reči en avtomobili, kajne.

Čeprav samostalnik največkrat postavimo v množino z dodajanjem končnice S, pa se pojavijo tudi primeri, ko dodamo es. To storimo, kadar se samostalnik konča na s, ch, sh ali z.

 

ednina

množina

a box

boxes

 

Da je stvar še bolj zapletena je potrebno včasih Y spremeniti v I tako, da se nekateri samostalniki v množini zapišejo z ies. To se zgodi takrat, kadar je pred Y soglasnik.

 

ednina

množina

a baby

babies

 

Kadar pred Y stoji samoglasnik (a, e, i, o ali u) dodamo samo S.

 

ednina

množina

a boy

boys

 

Seveda pa ne moremo mimo samostalnikov, ki imajo v angleščini nepravilno množino. Te se je pač treba naučiti na pamet. Zato sem vam pripravila preglednico najpogostejših izjem:

 

ednina

množina

a child

children

a woman

women

a man*

men

a sheep

sheep

a fish

fish

a deer

deer

a tooth

teeth

a mouse

mice

an ox

oxen

a foot

feet

a goose

geese

*Po enakem principu naredimo množino tudi pri vseh drugih »man-ih« : a policeman – policemen, a fireman – firemen).

 

Čisto za konec opozarjam še na eno skupino, to so samostalniki, ki se končajo na F. Pri nekaterih od njih je potrebno, preden naredimo množino, F spremeniti V.

 

ednina

množina

a wife

wives

woolf

wolves

leaf

leaves

 

Ni pa vedno tako. V nekaterih primerih namreč dodamo samo S.

 

ednina

množina

a proof

proofs

A Chief

chiefs

 

 

PRESENT SIMPLE TENSE (glagol + S)

To je tisti čas, ki ga angleško govoreči uporabijo, ko govorijo o splošnih resnicah, na primer Voda zavre pri 100oC. (Water boils at 100oC.) Prav tako ta čas uporabljamo pri izražanju trditev, ki veljajo za ves čas ali dalj časa, npr. Jaka kadi. (Jaka smokes.) Miha in Luka imata rada palačinke. (Miha in Luka like/ pancakes.) Metka ljubi Janeza. (Metka loves Janez). Najpogostejša raba tega časa pa je pri izražanju dejanj in dogodkov, ki se dogajajo vsak … (every …) dan, vikend, teden … (every day, every weekend, every week). Na primer Jaka gre vsak dan v šolo. (Jaka goes to school every day.) Vsak konec tedna gremo v kino. (We go/ to the cinema every weekend).  Vsako poletje grem na deželo. (I go/ to the countryside every summer).  Pa tudi kadar povemo, da se kaj dogaja včasih (sometimes), pogosto (often), nikoli (never), po navadi (usually) …

 

Ste že opazili, da enkrat S je, enkrat pa ga ni. Takole je. Glagolom v trdilni obliki dodajamo končnico S. Pa ne vedno, temveč samo takrat, kadar je osebek 3. oseba ednine na primer Marko, Jana, sosed, mama, mačka, stol, hiša, …. Torej, kadar imamo osebne zaimke he, she, it oz. kadar bi lahko osebek zamenjali z osebnim zaimkom he (Peter, Luka, oče …), she (Jana, prijateljica, sestra …) ali it (mouse, cat, chair, house, animal …).

 

V trdilni obliki bi torej rekli: Peter speaksEnglish. (Peter govori angleško.) She likes skiing. (Ona rada smuča) It looksold. (Izgleda staro.) A dog barks. (Pes laja).

 Pri vseh drugih osebah: prvi osebi ednine in množine I in we (jaz, mi), drugi osebi ednine in množine you (ti, vi) in tretji osebi množine they (oni, one) končnice S pri tvorbi PRESENT SIMPLE TENS-a glagolu ne dodamo.

 

Pazimo torej, kadar pripovedujemo o 3. osebi ednine!

 

 

HE

SHE

IT

 

 

ali

John

Lucy

car

boy

girl

house

father

mother

bear

man

woman

cat

 

V nikalni obliki končnice S ne bomo več srečali. Torej: Peter doesn't speak/ English. (Peter ne govori angleško.) She doesn't like/ skiing. (Ona ne smuča rada.) It doesn't look/ old. (Izgleda staro.) The dog doesn't bark/. (Pes ne laja).

Tudi pri vprašalni obliki končnice s ne srečamo več pri nobeni osebi. Does Peter speak/ English? (Ali Peter govori angleško?) Does she like/ skiing? (Ali ona rada smuča?) Does it look/ old. (Ali izgleda staro?) Does the dog bark/? (Ali pes laja?).

Lahko torej rečemo, da je končnica S pri tvorbi povedi v PRESENT SIMPLE TENS-u zelo muhasta. Se strinjate?

 

Saški rodilnik

Kadar v angleščini izražamo svojino in  želimo povedati, čigavo je kaj, bomo to lahko izrazili s svojilnimi zaimki my, his, her, our,… kot je razvidno iz tabele spodaj.

 

moj, moja, moje, moji

my

my mother – moja mama

tvoj, tvoja, tvoje. tvoji

your

your book – tvoja knjiga

njen, njena, njene, njeni

her

her dogs – njeni psi

njego, njegova, njegove, njegovi

his

his ball – njegova žoga

»od živali ali predmeta«*

its

Its* tail

naš, naša, naše, naši

our

our teachers – naši učitelji

vas, vaša, vaše, vaši

your

your house – vaša hiša

njihov, njihova, njihove, njihovi

their

their money – njihov denar

 

 

Če pa želimo povedati bolj natančno bomo uporabili saški rodilnik (SAXON GENITIVE).

Če bi radi rekli očetova srajca bomo to naredili takole: father's shirt. Mojčina knjiga bo Mojca's book, prijateljeva kolesa pa friend's bikes.

 

Apostrof (opuščaj) in S dodajamo, kadar je »lastnik« eden (ednina), na primer oče, Mojca ali prijatelj.

 

Če je lastnikov več (množina) pa se pojavi težava, saj bi z dodajanjem apostrofa (opuščaja) in S imeli preveč S-jev na kupu, zato za žogo, ki pripada fantom ne moremo reči  boys's ball.  Torej, kadar je lastnikov več, na primer fantje, dvojčka, bomo pri izražanju svojine opustili zadnji S in bo ostal le S, ki se nanaša na množino samostalnika, za izražanje svojine pa bomo dodali zgolj apostrof (opuščaj), na primer boys' ball, twins' birthday.

 

Ker poznamo tudi samostalnike, katerih množina se ne konča na S, gre za samostalnike z nepravilno množino, ki smo jih spoznali na začetku, bomo pri teh tako v ednini kot množini svojino izrazili z apostrofom (opuščajem) in S: child'stoy (otrokova igrača) in children's toy (igrača »od otrok«) ali fireman's helmet (gasilčeva čelada) in firemen's helmets (čelade »od gasilcev«).

 

*Apostrof oz. opuščaj na tipkovnici najdemo na isti tipki kot vprašaj in ga naredimo zgolj s pritiskom na to tipko.

's kot krajšava is

 

Angleško govoreči glagol biti is krajšajo in namesto he is (on je) uporabijo krajšavo he's, namesto she is she's in it is it's.

 

Bistvene razlike ni in je uporaba krajše ali daljše različice stvar odločitve. Sama se v fazi učenja bolj nagibam k rabi daljše oblike, saj je tako vse bolj pregledno in je učencu precej bolj jasno kako trdilno poved na primer spremeniti v vprašalno. Če želimo trdilno poved He is my friend spremeniti v vprašalno, bo to enostavneje pri dolgi obliki, saj samo zamenjamo položaj osebnega zaimka he in glagola biti is in iz trdilne povedi He is my friend. (On je moj prijatelj.) tvorimo vprašalno poved Is he my friend? (Ali je on moj prijatelj?). Če uporabljamo kratko obliko He's my firiend, bo za začetnika to morda manj pregledno.

 

Tudi tukaj bomo is oz. 's srečali le pri tretji osebi ednine, torej tisti, ki jo lahko izrazimo z osebnimi zaimki he, she, it. Pri drugih osebah bomo uporabili (we, you, they) are ali (I) am.

Glagol biti is se pri tretji osebi ednine pojavi tudi pri tvorbi povedi v času: PRESENT CONTINUOUS TENSE in GOING TO FUTURE TENSE. 

 

's kot krajšava has ko uporabljamo PRESENT PERFECT SIMPLE TENSE

PRESENT PERFECT SIMPLE TENSE je zanimiv čas. Uradno se ga učimo v višjih razredih osnovne šole, uporabljamo pa že kar na začetku učenja angleščine. Na primer, ko sprašujemo po sorojencih s frazo: Have you got any brothers or sisters? In odgovarjamo z na primer I have got one sister ali krajše I've got one sister. Ko to sprašujemo še za koga drugega (tretjo osebo ednine), na primer Jima iz Londona, o katerem morda govori predstavitveni tekst v učbeniku, bomo že uporabili tudi Jim has got one brother and two sisters in morda uporabili krajšo obliko He's got one brother and two sisters. V tem primeru 's zamenjuje has. Tudi tukaj bomo has srečali le pri tretji osebi ednine, torej tisti, ki jo lahko izrazimo z osebnimi zaimki he, she, it. Pri drugih osebah (I, we, you, they) bomo uporabili have.

 

PRESENT PERFECT SIMPLE TENSE spoznamo po have oz. has oz. krajšavama 's oz. 've, ki jima sledi glagol s končnico ED, če je glagol pravilen ali tretja oblika glagola, če je le-ta nepravilen.

PRESENT PERFECT SIMPLE TENSE pa uporabljamo, kadar govorimo o čem, kar se je začelo v preteklosti, pa se zdaj še vedno dogaja, kar prepoznamo po časovnih prislovih since ali for (+ neko časovno obdobje). V poštev pride tudi, ko govorimo o neki izkušnji ki smo jo že doživeli, ali pa je še nikoli nismo doživeli (yet, never ipd.), zelo pogosto pa tudi, kadar govorimo o rezultatu nečesa, kar se je zgodilo enkrat v preteklosti, na primer He's got a new car. (He has got a new car.) He's sold a car. (He has sold a car.) Poudarek ni na tem, kdaj se je nekaj (nakup oz. prodaja) zgodilo ampak na posledici tega, kar se je zgodilo: torej avto on zdaj ima ali avta zdaj nima več.

To je tudi čas, pri katerem bo nujno poznati tretjo obliko nepravilnih glagolov v angleščini. Zato učencem in dijakom priporočam, da se nepravilne glagole pridno učijo in vse tri oblike redno utrjujejo.

 

Čeprav kar nekaj angleških časov nosi v imenu besedico simple (preprosto, enostavno), pa vse skupaj vendarle ni tako zelo preprosto. Toda z vajo bo postalo lažje. Pazite pa, da se posameznih slovničnih struktur ne boste naučili narobe, saj se lahko zgodi, da bi napačno rabo avtomatizirali. Tako napako pa je potem težko odpraviti. Zato v učbenikih vedno najdete tudi razlage posameznih časov in slovničnih pravil. To so po navadi kakšne preglednice ali seznami z oznako grammar (slovnica), ki jih je smiselno natančno pregledati.