Igrajmo se spomin

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 18.7.2017

Več kot polovica šolarjev je ta teden že na počitnicah, zato se bo kakšen dan morda našel čas tudi za katero od namiznih družabnih iger. Zato bo ta prispevek namenjen igri spomin ali memory.

Igro bržkone že poznate. Najpogostejša različica je tista, pri kateri igralci iščejo pare sličic različnih bitij ali predmetov. Igro lahko najdemo tudi na spletu in jo igramo kar v omrežju. Da bi se izognili pretirani rabi računalnika, osebno bolj priporočam »živo« igro.

Spomin je odlična igra

Kadar se igramo namizno obliko v družbi, je spomin družabna igra. Pri igri se pogovarjamo, komentiramo, se šalimo. Igra spomin vpliva na razvijanje nekaterih kognitivnih funkcij. Pri igri preizkušamo sposobnost pomnjenja in urimo možgane. Razvija se vizualni spomin, orientacija na ploskvi, usmerjanje pozornosti na detajle in podobno. Mladi igralec se tudi čustveno in socialno razvija, ko kljub morebitnemu trenutnemu neuspehu vztraja v igri do konca, prenese poraz, kadar ga drugi premagajo in se primerno odzove, kadar z veliko premočjo on premaga sotekmovalce. Če se dogovorimo, da morajo igralci odkrite sličice tudi poimenovati ali opisovati detajle, ne moremo niti mimo pozitivnega vpliva na govorni razvoj. S tem namenom sem se igro pogosto igrala z eno izmed mojih učenk, ki je imela težave z izgovorom nekega glasu. Dogovorili sva se, da bo lahko odkriti par sličic vzela samo, če bo ime bitja oz. predmeta na sliki pravilno izgovorila. To je bila odlična vaja, saj se je zelo potrudila, da je bil »težaven« glas izgovorjen pravilno. 

Pravila igre

Pare kartončkov najprej dobro premešamo in jih razporedimo po površini tako, da so s hrbtno stranjo obrnjeni navzgor. Pri mlajših igralcih je dobro, če so sličice razporejene v obliki pravokotnika in kvadrata. Sprva uporabimo manj parov sličic. Pri starejših in bolj izkušenih igralcih pa lahko kartončke poljubno razporedimo po mizi in uporabimo več kartončkov. Zanimiva in nekoliko zahtevnejša različica je na primer  iskanje trojic istih sličic. Igra poteka tako, da sličice ali zapise postopoma odkrivamo. Vsak igralec lahko obrne samo dva kartončka in jih po ogledu ponovno postavi z licem navzdol. Pomembni pravili igre, ki ju moramo otroku predstaviti, sta, da odkrite pare pokaže tudi sotekmovalcem in da kartonček vrne na popolnoma isto mesto. Če je igralec uspešen in najde par (enaki sličici, sorodni sličici, ki po nekem kriteriju spadata skupaj, enaka zapisa oziroma sličico in zapis) lahko poizkusi poiskati še en par. Če para ne najde, je na vrsti naslednji igralec. Spomin se igramo tako dolgo, dokler igralci ne najdejo vseh parov. Zmaga tisti, ki jih je našel največ.

Opazujmo otroka med igro  

Med igro lahko opazujemo, kako se otrok igra. Vidimo lahko, kako dobro razume in upošteva navodila oz. pravila, kako dobro si zapomni lego določenega kartončka, kako dobro razlikuje med posameznimi podobnimi motivi, kako vztrajen je, kako prenaša poraz in kako se odziva zmago. Pri nekaterih mladih igralcih bomo morda opazili, da imajo odkrenljivo pozornost in da so pozorni samo takrat, ko pare odkrivajo sami, ko jih kdo drug, pa gledajo naokoli. Zanimivo je tudi opazovati, kakšne strategije uporablja otrok pri igri in če zamenja strategijo, kadar vidi, da le-ta ni uspešna. Morda bomo ugotovili, da zna prepoznavati uspešne strategije pri soigralcih in jih posnemati. Ali pa ravno nasprotno. Da vztraja pri svojem načinu igre, četudi je le-ta neučinkovit. Opazili bomo lahko, da nekateri igralci odkrivajo dvojice lepo po vrsti, drugi čisto naključno izbirajo kartončke. Pogosto lahko vidimo, da nekateri otroci vedno najprej obrnejo tisti kartonček, za katerega že vedo, kaj se na njem skriva in šele nato iščejo njegov par. Pri nekaterih igralcih bomo morali svojo uspešnost prilagoditi in otroka postopoma privajati na poraz. Morda bomo kdaj doživeli tudi to, da bo otrok iz jeze in razočaranja kartončke odrinil s pojasnilom, da se ne gre več. In kaj lahko storimo, kadar se otrok igre ne igra v skladu s pravili ali vztraja pri svojih strategijah tudi, ko so neuspešne? Vsak otrok je drugačen, zato enotnega recepta ni. Osebno menim, da lahko otrok največ pridobi s pozitivnim zgledom. Sama včasih otroku, ki pri igri ne napreduje, ob svojih potezah le-te nevsiljivo opisujem in pojasnjujem. Na primer: »Vem, da se tukaj skriva račka, zato tega kartončka še ne bom odkrila. Poskusila bom najprej poiskati drugo račko. Morda je tukaj?« Včasih namenoma izgubim in potem odreagiram z besedami: »No zdajle sem pa imela nekaj smole. Se zgodi.« Včasih se odločim ravno obratno in  namenoma pretirano odreagiram ob porazu (tako, kot to naredi otrok) in na ta način otroku postavim ogledalo. Tak otrok me potem »debelo pogleda« in sčasoma ugotovi, da so takšne pretirane reakcije nesmiselne. Pomembno je, da otrok dobi sporočilo, da ni on kot oseba slab in nesposoben, če izgubi, ampak da se je le ta igra slabo končala zanj. Tako počasi razvija spoznanje, da ne moremo vedno samo zmagovati.

Spomin lahko izdelamo sami

Kartončke za igro lahko izdelamo tudi sami. Z nekaj domišljije lahko igra spomin postane tudi pripomoček za ponavljanje in utrjevanje učne snovi. Za slovenščino lahko na primer naredimo pare sopomenk, protipomenk, nad ali podpomenk, pare »težkih besed« npr. tistih z lj in nj zapisane z velikimi tiskanimi in malimi pisanimi črkami ter rdečimi poudarki na »pasteh« in podobno. Pri angleščini lahko otrok na ta način utrjuje besedišče s pari sličica in angleška beseda, slovenska in angleška beseda. Lahko naredimo tudi spomin za utrjevanje nepravilnih glagolov ali povedi in sličic. Pri matematiki so lahko pari računi in rezultati, geometrijski liki in telesa ter njihova imena, liki in telesa ter obrazci za izračun obsega, ploščine, prostornine in podobno. Pri kemiji bodo lahko motivi na kartončkih pari  formul, npr. molekulskih in strukturnih, pari formul in imen spojin in še kaj. Da ne govorimo o možnostih pri fiziki, biologiji, zemljepisu, zgodovini… Za učenje prav vseh predmetov si lahko izmislimo in naredimo kakšno različico spomina. Če otrok ali mladostnik igro izdela sam, se že ob sami pripravi gradiva uči. Saj ste že slišali, da je pisanje »plonk listkov« priporočljivo? Ne zato, da bi jih učenec ali dijak potem zares uporabil, ampak zato, ker ob pripravi le-teh utrjuje svoje znanje. Enako velja, če si zamisli in izdela material za spomin.

Igra spomin za medgeneracijsko sodelovanje

Zadnja leta veliko slišimo o demenci, saj število ljudi, ki zbolijo, skokovito narašča. Tako kot za mišice, ki jih krepimo s treningi in vajo, lahko s treningi in vajo krepimo tudi miselno okretnost in spomin. Zato igro spomin toplo priporočam vsem generacijam, ne glede na to, ali se pri posamezniku pojavlja pozabljanje ali celo znaki demence ali ne. Če živite v razširjeni družini, vključite v igro tudi svoje starše oziroma otrokove stare starše. 

Na spletu sem odkrila zanimivo spletno stran: http://www.bistrinaspomina.si/trening_za_spomin.html Toplo priporočam, da si jo ogledate. 

Ajdin predlog za igro spomin

S sinom Maticem sva se velikokrat igrala spomin, ko je bil še majhen. Še posebno pogosto kar običajnega, s pari sličic. Zelo rada sva imela tistega z Aladinom. Takrat je bila popularna risanka s tem likom. Spomin je bil narejen tako, da so bili na njem glavni junaki risanke. Posamezni pari sličic so se med seboj razlikovali v detajlih. Aladin je imel na enem paru roki sklenjeni na prsih, na drugem pa spuščeni ob telesu, ali pa je v roki držal oljno svetilko. Jasmina je bila enkrat na sličicah z rdečo vrtnico, enkrat z belim golobom, na tretjem paru pa ni imela v rokah ničesar. Jafar je enkrat kazal levi in enkrat desni profil, ptič Jago pa je imel enkrat odprt in drugič zaprt kljun. Tudi opica Abu je enkrat kazala zobe, drugič pa je imela usta zaprta in podobno. Ničkolikokrat je eden ali drugi od naju spregledal kakšno podobnost in ko je že mislil, da je par odkrit, se je izkazalo, da se sličici razlikujeta v nekem detajlu. Kako sva se zabavala! Če se boste med počitnicami igrali spomin, lahko preizkusite različico, ki smo jo pripravili za vas. Za motiv smo uporabili kar sličice šolskih torb. Ker so na vseh sličicah zgolj šolske torbe, bodo morali biti igralci tudi pri tej igri pozorni na detajle. Na barve, obliko in motive na torbah. Navodila za izdelavo: Objavljeno predlogo natisnite v dveh izvodih v barvah, prilepite lista na karton (lahko kar na karton embalaže žitaric ali podobnega), izrežite in igra se lahko začne. Če vaš tiskalnik ne tiska barvno, ne obupajte. Sličice lahko natisnete tudi v črno-beli različici. Tako bo izziv še večji, saj se bo potrebno bolj osredotočiti na motiv na torbici.

Želim vam veliko brezskrbnih in sončnih počitniških dni. Snega pa naj bo ravno prav. Dovolj za zimske radosti in premalo, da bi povzročal težave in zastoje na cestah.