Prvi šolski dan
Zapisala: Polona Legvart, profesorica
Datum objave: 1.9.2020
Noben dogodek se po številu udeležencev, pa tudi po pomembnosti, ne more primerjati s prvim šolskim dnem – zajame kar dobro tretjino Slovenije: učence, učiteljstvo, starše… Vsi se zavedamo, kako pomembna je izobrazba tako za vsakega posameznika kot za celo skupnost in važno je, da ga že prvošolci sprejmejo z veseljem ter v varnem učnem okolju. Prav na slednje moramo še posebej misliti, saj pandemija ne popušča in se ji moramo znati izogibati. V šolah smo prilagodili organizacijo življenja in dela ter dopolnjujemo pedagoške pristope k poučevanju in učenju, da bo šolsko leto, ki ga začenjamo, vsemu navkljub uspešno, ne pa izgubljeno.
Prvi dnevi pouka bodo namenjeni dogovorom z učenci o pametnih rutinah, ki so potrebne, da bomo vsi skupaj varnejši in da bo šola utrdba pred okužbami, ne pa točka njihovega širjenja. Starši imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih razredov in iz spomladanskih mesecev vemo, kako bomo vzdrževali stalen stik in si delili skrb za otroke. Potem bo lahko naše delo v šoli steklo kot je treba, upoštevaje prilagojeno pedagogiko in navajanje učencev na samostojno delo ter uporabo tehnologije, da tudi morebitni prehodi k izobraževanju na daljavo ne bodo tako presenečenje kot je bilo spomladi. Šolske oblasti pač napovedujejo, da ne mislijo več ustavljati celotnega šolstva, ampak le tiste njegove dele (razrede ali šole), v katere bo prodrl virus. Na to se moramo pripraviti tako v šoli kot doma, zato bo potreben pameten povzetek pridobljenih izkušenj ter organizirana pomoč v obliki nudenja računalniške in programske opreme, pa tudi usposabljanja za njeno uporabo.
Pozivanje k odgovornemu ravnanju pa ni utapljanje v pesimizem in napovedovanje katastrofe, saj se znamo bolezni tudi upreti, na vidiku je cepivo in realno lahko pričakujemo, da se bodo zdravstvene razmere tekom šolskega leta normalizirale. Strah je zelo slab učitelj, ki povzroča otrplost možganov in zatekanje v pasivnost, kar vse je nasprotje radosti učenja. Zato sicer upravičena skrb ne sme zasenčiti tistega, kar je ob začetku novega šolskega leta za učence najpomembnejše, to pa je skupno podajanje v pustolovščino odkrivanja neznanega, izzivalnost samostojnega oblikovanja spoznanj o svetu v lastnih glavah, navdušenje nad čarobnostjo ustvarjanja, volja do praktičnega preizkušanja naučenega in prepoznavanje pomena poštenih in pravičnih odnosov v skupnosti. Zaradi tega poučujemo in se učimo ter imamo šole! In ne pozabimo, da se bodo začela postopoma odpirati še vsa druga avtentična okolja znanja, umetnosti in osveščenosti: knjižnice, galerije, muzeji, gledališča, koncertne dvorane, stadioni, najrazličnejša društva … In še najbolj poučna in privlačna od vseh – narava, park, igrišče. Vse to moramo čim prej vrniti v agendo učenja, da ne bomo kdaj kasneje ugotavljali nepopravljivo okrnjeno izobrazbo »generacije COVID-19«.
Prvi šolski dan je vedno bil in bo tudi tokrat trenutek veselih pričakovanj, česar si otroci preprosto ne pustijo vzeti. Od učiteljev, staršev, krajevnih in državnih oblasti ter mnogih drugih, ki s svojo dejavnostjo podpirajo šolo, pa je odvisno, ali lahko to začetno veselje raztegnemo na celo šolsko leto. Zaradi pandemije je težje kot sicer, vendar se je za vsako generacijo otrok vredno potruditi in jaz bom kot učiteljica začetnih razredov naredila vse, kar je v moji moči.
