Odkrito in skrito življenje učiteljev

Zapisala Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 5.10.2021

Na začetku želim vsem svojim stanovskim kolegicam in kolegom ob dnevu učiteljev, ki ga bomo tudi letos obeležili v torek, 5. oktobra, voščiti veliko prijetnih in ustvarjalnih trenutkov pri delu. Miru, zadovoljstva in sreče v krogu domačih, predvsem pa čim manj nepotrebnega birokratskega dela, veliko strokovne samozavesti ter mnogo možnosti in priložnosti za osebni in profesionalni razvoj.

Ko se ljudje srečujemo in spoznavamo, je v navadi, da poleg svojega imena kaj kmalu povemo, kakšno delo opravljamo ali kje smo zaposleni. Če tega ne povemo sami, nas po tem zagotovo povprašajo drugi. Vsak poklic je nekaj posebnega in prav vsako delo prinaša izzive in odgovornosti ter posebno veselje in ponos tistemu, ki ga opravlja. Vsak poklic ima svoj pomen za posameznika in družbo in prav vsak je nepogrešljiv. 

Tokratni zapis bom namenila učiteljem. Prepričana sem, da vsi veste, kakšno delo opravljajo učitelji. Zagotovo pa je marsikaj spregledano in med ljudmi še vedno pogosto velja mnenje, da je učiteljem lepo, ker imajo prav toliko počitnic kot otroci.

Zato bi vam rada predstavila še tisto, na kar širša javnost morda ni pozorna.

Ko se njihov delovnik konča, še vedno razmišljajo o svojem delu in učencih

Ljudje v nekaterih poklicih lahko zaprejo vrata za seboj in postavijo mejo med časom ki ga namenijo službi in tistim, ki ga posvetijo družini. Učitelji so tudi doma po navadi še z mislimi pri šoli in učencih. Ko se soočajo z izzivi, so zaradi obveze varstva podatkov o učencih in njihovih družinah, njihovi poslušalci in zaupniki največkrat družinski člani, kar včasih vpliva tudi na medsebojne odnose v učiteljevi družini. 

Delo v hrupu

Vrste hrupa so različne in v šolskem okolju ne manjka različnih zvokov. Od žlobudranja, šepetanja, živžava, kričanja, udarcev žoge ob tla, topotanja nog po hodnikih, pesmi, smeha, … Po dopoldnevu polnem zvokov si večina učiteljev želi malo miru in tišine. Toda še zlasti mlajše kolegice in kolege doma čakajo njihovi otroci in včasih so prav ti tisti, pri katerih učiteljem zmanjka potrpljenja, zaradi česar se jim nemalokrat oglasi slaba vest.

Polna učilnica otrok

Vesela sem, da se mnogi starši zavedajo, kako zahtevno je delo z več kot dvajsetimi otroki naenkrat. Učitelji so zagotovo hvaležni tistim staršem, ki odkrito povedo, da doma pogosto težko shajajo z enim ali dvema otrokoma in da občudujejo učitelje, ker zmorejo »obvladati« celo skupino. Seveda so učenci v vsakem razredu tudi zelo različni med seboj in imajo različne potrebe. Tu so nadarjeni otroci, pa otroci z učnimi, vedenjskimi in zdravstvenimi težavami ali kakšnimi drugimi posebnostmi. In prav vsi potrebujejo učiteljevo pozornost in čas.

Birokracija

Birokratskih del učitelj ne more opraviti med poukom. Zato ga po petih ali šestih urah pouka čaka veliko dela za računalnikom. To ni samo pisanje dnevnikov, pač pa tudi zapisi izrednih dogodkov, zapisniki sestankov s starši, poročila in statistični podatki za razne zunanje institucije, poročila za konference in sestanke učiteljev, pregledovanje opravičil in beleženje izostankov, pripravljanje vabil in sporočil za starše, ter raznih soglasij, ki jih je potrebno pripraviti, razdeliti, zbrati, pregledati. Zagotovo sem pozabila še kakšno pisno nalogo.

Vsekakor pa učiteljem največ časa vzamejo priprave gradiv za pouk, sestavljanje in oblikovanje pisnih preverjanj in ocenjevanj znanja ter njihovo pregledovanje in analiza. Ter vpisovanje vseh teh podatkov v katerega od e-šolskih sistemov za urejanje dokumentacije, na primer v najširše uporabljena Lo.Polis in eAsistenta.

Sodelovanje

Poleg zgoraj naštetega ne moremo mimo sodelovanja učiteljev z drugimi učitelji. Kot so običajno tedenski sestanki učiteljskega zbora, delo v aktivih, sodelovanje s kolegi, ki še poučujejo v razredu ali obravnavajo posamezne učence, kot so učitelji oddelkov podaljšanega bivanja, učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč in drugi. Sodelujejo tudi z zunanjimi inštitucijami, na primer komisijami za usmerjanje, centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi in podobnimi.

Po mojem mnenju pa je najbolj zahtevno a hkrati najpomembnejše dobro sodelovanje s starši. Od roditeljskih sestankov, do pogovornih ur, telefonskih pogovorov, pisne komunikacije preko beležk in elektronske pošte. Pa vsi tisti kratki pogovori, ki se zgodijo ob spontanih srečanjih v šolskih prostorih ali okolici šole, včasih celo na ulici.

In nalog še ni konec

Tu so še dežurstva na hodnikih, v jedilnicah, garderobah in pri vhodih, ko pridejo na plano veščine, ki bolj pritičejo policistom. Pa nadomeščanja odsotnih kolegov, ko učitelj včasih več dni skupaj opravlja dvojno delo. Učitelji izvajajo tudi popoldanske aktivnosti kot so različni krožki oziroma interesne dejavnosti in mentorstva učencem, ki se udeležujejo raznih tekmovanj ali se odločijo, da bodo izdelali raziskovalno nalogo. In jih seveda tudi spremljajo na dogodke, kadar so le ti izven šole.

Tu so še proslave in prireditve na nivoju šole, kraja ali celo širše. Čudovite točke, ki jim navdušeno ploskamo. Trenutki, ko otrok nastopi pred publiko, so za starše neprecenljivi. Od učiteljev pa zahtevajo veliko časa in truda, da točko izberejo pripravijo in da otroke pripravljajo za nastop, skrbijo da njihova vnema na vajah ne upade in pred nastopom tolažijo in opogumljajo vse prestrašene in zaskrbljene otroke, ki jih tik pred zdajci ujame trema. 

Učitelji so osamljeni

Ker učitelji največ časa prebijejo med otroki in ker je narava dela učiteljev taka, da med delovnim časom ni veliko priložnosti za pogovore s sodelavci. Tempo 45 minut pouka in 5 minut odmora zahteva svoj davek na tem področju in nekateri učitelji se zaradi različnih urnikov na šoli srečujejo zgolj mimogrede in se videvajo predvsem na sestankih in konferencah.

Tudi to kako se trudijo pri svojem delu, pogosto ostane med štirimi stenami učilnice. Starši in druga javnost lahko ocenjujejo kakovost učiteljevega dela zgolj posredno, preko zapisov v zvezku, izdelkov ter predvsem dosežkov učencev. In nenazadnje tega, kar o učitelju povedo učenci.

Nemalokrat za svoje delo uporabljajo lastna sredstva

Učiteljem je dovoljeno delež svojega dela opraviti tudi doma. Za to nemalokrat uporabljajo svojo opremo in svoje stvari celo prinašajo v šolo, da lahko izpeljejo kakovostno učno uro. Poznam veliko učiteljev, ki za delo pri pouku kupujejo material v tistih »poceni trgovinah«, kjer je možno kupiti vse mogoče za ustvarjanje. Zaradi predpisov v zvezi z javnimi naročili in določenih pogojev za nakupe z naročilnicami in tudi politik šol, se jim zdi pač preprosteje da to, kar bi radi ponudili otrokom, plačajo kar iz svojega žepa. Pri pripravi gradiv za kakšno kompleksnejšo dejavnost pa včasih sodeluje kar cela učiteljeva družina. Na primer cela družina še na družinskih sprehodih išče in nabira material za pouk.

Posebno težke poklicne preizkušnje

Učitelji so velikokrat prvi, ki izvedo za medvrstniško nasilje ali nasilje v družini, prepoznajo zanemarjenega otroka ali zaznajo učne ali vedenjske težave ali kakšno drugo posebnost pri otroku.

Osebno mi je zelo žal, da se morajo učitelji iz znanih razlogov izogibati objemom in dotikom, saj se neštetokrat znajdejo v situacijah, ko kateri od učencev še kako potrebuje prav toplo besedo in objem namesto dolgih razlag in analiz dogodkov. V takih primerih in ob izrednih dogodkih tako učitelj postane terapevt, poslušalec, zaupnik, svetovalec, tolažnik, motivator, policist, razsodnik, mediator in še marsikaj.

Počitnice

Letni dopust lahko učitelji izrabijo zgolj med počitnicami, na vrhuncu turistične sezone, pa naj bo to pozimi, poleti ali za 1. maj. Zakonodaja jih namreč zavezuje, da lahko dopust potrošijo zgolj med šolskimi počitnicami. Vse manjkajoče ure pa doprinesejo v času pouka. Izjema sta praviloma zgolj dva dneva, ki ju lahko učitelj porabi med letom in še ta dva dneva ne smeta biti v istem tednu.

Stalno strokovno spopolnjevanje

Tudi za učitelje učenja ni nikoli konec, saj morajo pogosto obvladati tudi tista znanja in veščine, za katere kompetenc niso pridobili v procesu pridobivanja formalne izobrazbe. Ves čas morajo biti pripravljeni na spremembe v šolskem sistemu ter pri izvajanju učno-vzgojnega procesa. Zato je strokovno spopolnjevanje ne samo nuja temveč tudi obveznost. Kot izvajalka takšnih izobraževanj dobro vem, koliko popoldnevov ali vikendov učitelji namenijo udeležbam na seminarjih, delavnicah, strokovnih srečanjih.

Vsak učitelj namreč na svojih plečih nosi veliko breme in odgovornost saj ve, da lahko vsakega od svojih učencev zaznamuje za vse življenje, v slabem ali dobrem. Zato srčno upa, da v slednjem.

Voščilo in zahvala tudi vsem drugim

Vsak poklic prinaša veselje in zadovoljstvo na eni strani ter izzive in tegobe na drugi. Zato bi si svoj mednarodni dan zaslužil prav vsak od poklicev. Ob koncu zahvala in čestitke vsem tistim, ki morda nimate svojega dne, pa vendar vsi opravljate za posameznika in skupnost pomembno delo in skrbite za to, da se pozdravimo, ko smo bolni, nam v trgovini na tanko narežete salamo, spečete kruh, popravite naš avtomobil, pospravljate za nami in skrbite za nasade v parkih, pridelujete našo hrano, urejate naše denarne zadeve, nas zabavate ali informirate s televizijskih ekranov, skrbite, da naše povezave s svetom delujejo nemoteno, negujete starejše in varujete ter vzgajate najmlajše, ko smo mi v službi, nas z avtobusi in vlaki prevažate na delo, uredite naše pričeske, nam gradite domove, ceste in mostove, nadzorujete promet in nas ščitite pred nepridipravi … 

Ter vsem drugim, ki jih nisem omenila, ker bi bil seznam zares dolg.