Zakaj naj otroci berejo?
Zapisala: mag. Barbara Rebolj
Datum objave: 15.10.2019
Nekateri starši gotovo poznate ameriški futuristični in satirični film iz leta 2006 Idiokracija, za katerega marsikdo danes trdi, da je postal stvarnost. Tudi njegov scenarist Etan Cohen je na Twitterju deset let po nastanku filma zapisal, da nikoli ni pričakoval, da bo film postal dokumentarec. Ljudje v filmu skoraj ne znajo več govoriti, bašejo se z instant hrano in pijejo energijske napitke. Kako takšen človek izgleda, tako telesno kot duhovno, ni potrebno še dodatno poudarjati, saj je dovolj poveden že filmski naslov. Glavni junak s podpovprečno pametjo, ki je bil v hibernaciji več sto let, je ugotovil, ko se je prebudil, da se je inteligenca celotne populacije tako znižala, da je postal najinteligentnejši človek v Ameriki.
Zgodovinsko gledano so včasih obstajali polihistorji, danes seveda sta se znanje in vedenje tako razširili in s tem tudi izjemno polarizirali, da takšnih genialcev ni več. Nastale so nove vede in poklici, za katere zaradi njihove razdrobljenosti in številčnosti večina ljudi sploh še slišala ni. Prišli smo do ene skrajnosti, kjer je prišlo do hiperprodukcije znanja in do vsesplošne dostopnosti informacij, in do druge skrajnosti, ko se ljudje med seboj sporazumevajo po sodobnih napravah v jeziku, ki krši vsa pravila in vzorce, ki naj bi zagotavljali možnost za razvoj in ohranitev posameznega jezika ter za ohranitev mentalnega oz. intelektualnega nivoja nekega naroda ali če hočete populacije.
Otroci danes že s svojim rojstvom padejo v digitalni svet, ki ponuja instant učinke in instant zadovoljstvo. Okuženi s »tehnološkim virusom« in nato še z vsemi drugimi škodljivimi vplivi iz vsakdanjega okolja (problem hrane, vode in onesnaženega okolja, premalo gibanja, nepristni medčloveški in družbeni odnosi, vizualno orientirana kultura - resničnostni šovi, nekvalitetna glasba …) težko odraščajo v zdrave, zadovoljne, odgovorne in intelektualno sposobne osebnosti. Naloga in dolžnost staršev poleg osnovne funkcije, da otrokom nudijo vso potrebno ljubezen, je tudi, da za njih poskrbijo tako duhovno kot intelektualno.
Sliši se izredno zahtevno, dejstvo pa je, da ne gre za misijo nemogoče. Rešitev je, da otroke spodbujamo k branju in h kvalitetni konverzaciji že od malih nog. Dokler otrok ne bere sam, otroka navajamo na knjigo. Najprej lahko posegamo po tekstilnih in lesenih knjigah, tipankah, kartonkah ter interaktivnih knjigah, tako da otrok knjigo tudi fizično začuti. Nadaljujemo s slikanicami, ki otroku poleg zgodbe glede na veliko število slogovno zelo različnih ilustratorjev nudi tudi pester vizualni domišljijski svet. Že majhnega otroka odpeljemo v knjižnico, knjigarno, na ure pravljic, v gledališče na lutkovne in otroške predstave in z otrokovo pomočjo ustvarjamo domačo knjižnico. Otroku beremo v sproščenem stanju, ki vpliva, da je naš glas prijeten in umirjen. Naše branje otroka včasih popolnoma umiri, tako da ob branju zaspi, lahko pa ga spodbudi, da veliko sprašuje (zakaj, kako, kdo, kaj …). Oba učinka sta dobra, pogosto si otrok zaželi eno in isto knjigo, kar je prav tako dobro, saj na ta način uri svoj spomin, s tem da sam dopolnjuje zgodbo z besedami ali stavki. Obenem mu znana zgodba ponuja neko ugodje, kar je tudi ena izmed pozitivnih posledic branja. Otroku moramo že v začetni predbralni fazi privzgojiti branje kot dejavnost, ki ni samo koristna in zanimiva, ampak je lahko tudi zabavna in vzbuja prijetne občutke.
Ko se otrok približuje vstopu v šolo, se na žalost stopnjujejo pritiski, da se mora že doma naučiti brati, pa čeprav zdaj vstopi v prvi razred že s šestim letom. Prvi razred naj ne bi bil razred že osvojenih kompetenc branja in pisanja, ampak naj bi predstavljal mehak prehod iz vrtca ali domačega okolja v pravila šolskega sistema. Učitelji s tako zahtevo otroku delajo medvedjo uslugo, saj mu branje z grožnjami o ponavljanju razreda ali z odločbo o usmeritvi gotovo ne približajo, ampak otroka obremenijo ali celo povzročijo njegov odpor do branja.
Starši se ob vsem tem dostikrat počutite nemočni. Kako otroku pomagati? V konceptu intelektualnega otrokovega razvoja je nemogoče zahtevati od vseh otrok, da že tako zgodaj obvladajo sposobnost branja, zato je potrebno postopno vztrajati z različnimi načini, da otrok vzljubi branje in da to postane del njegovega učnega procesa in življenja. Kateri so ti načini? Otroku se po navadi ob istem času v dnevu, največkrat pred spanjem, bere.Tako na tržišču kot v knjižnicah je pestra izbira otroških knjig, pa tudi otroških revij, prav tako so primerne pravljice in zgodbice na CD-jih. Ko otrok začne brati z vami, si lahko pomagate s slikopisi, v katerih so poleg besed sličice. Prav tako so vam v pomoč otroški stripi, s svojo kratkostjo in zgoščenostjo so prijetne za branje tudi otroške pesmi (kakšno izmed njih se lahko otrok nauči tudi na pamet ali pa jo skupaj z vami zapoje) ali pa knjige brez besedila, tako da mora otrok sam pripovedovati zgodbo na podlagi knjižnih ilustracij. Zakladnica dobrih zgodb je tudi naše slovensko ljudstvo. Z otrokom se o vsem, o čemer berete, poskušajte čim več pogovarjati. Pomemben pri tem je tudi vaš zgled, da vas otrok vidi, da vi berete, da vzamete v roke knjigo, časopis, revijo, da ste pozorni, ko se pogovarjate z njim, tudi na svoj jezik in na besede. Le tako lahko privzgojimo otroku trajen in pozitiven odnos do branja.
Veliko na kompetenci branja seveda delajo učitelji v šoli, vseskozi pa je dobrodošlo, da ima otrok čim večjo podporo in spodbudo v domačem okolju. Pri izboru ustreznih in dobrih knjig za otroke je prisotnih kar nekaj pasti: nekvalitetne ilustracije, jezikovno in slogovno slabo napisana besedila, neustrezna tematika … Da se izognemo nekvalitetni otroški literaturi, izbiramo uveljavljena in preverjena avtorska imena, prav tako založbe, ki so prepoznane po dobrih in kakovostnih knjižnih izdajah.
Za otroka si moramo vzeti čas, namesto da imate doma vse pospravljeno in da otroka vozite na »tisoč« krožkov in športnih dejavnosti, raje preživite več časa aktivno v otrokovi družbi s knjigo v roki.
