Mladostnik bere

Zapisala: Mojca Klug, prfesorica

Datum objave: 15.3.2022

Nekoč sem v eni od ljubljanskih gimnazij dijakom četrtega letnika predstavljala svoj poklic. Predstavitev je bila namenjena temu, da bi bodoči maturantje čim bolje spoznali različne smeri študija in delo odraslih na različnih področjih.

V svojo predstavitev sem naredila naslednji uvod: »Vem, da ste trenutno zelo obremenjeni z branjem debelih knjig in pripravam na pisanje eseja na maturi. Vem tudi, da vam že dolgo nihče ni prebral kakšne zgodbe ali pravljice, zato vas bom danes malo pocrkljala s tem, da vam bom jaz prebrala zgodbico.« Iz klopi so se zaslišali razni medmeti ugodja, med katerimi je prevladoval visok nekoliko cvileč podaljšan iiiii, ki je prihajal iz ust deklet. Medtem ko so se fantje nekoliko zadržano muzali.

Med poslušanjem zgodbice o veveričku posebne sorte je v učilnici vladala tišina in vedela sem, da je bila kljub začetnim dvomom moja odločitev, da tem skoraj odraslim dekletom in fantom preberem zgodbico, povsem pravilna.

Kdo bi si mislil, da tudi včasih naporni in samovoljni najstniki radi prisluhnejo pravljicam ali zgodbicam. Kajne?

Ne samo za začetnike, tudi za starejše otroke je branje poseben izziv

Po navadi veliko besed o branju namenimo začetnikom oziroma tistim, ki se branja šele učijo. Saj je osvajanje tehnike branja za marsikaterega otroka precej zahtevno. O tem smo govorili pretekli teden.

Radi pa pozabimo, da je branje naporno in zahtevno tudi za starejše otroke, mladostnike. Ne zato ker se med njimi najdejo tudi tisti redki, ki še vedno iz takega ali drugačnega razloga slabše berejo, pač pa predvsem zato ker količina in zahtevnost besedil, ki jih je treba prebrati, s starostjo otroka narašča. Še posebej v srednji šoli morajo dijaki prebrati precej obsežne in zahtevne knjige. In ne samo to. Tukaj so še roki in zrelo, analitično in primerjalno razmišljanje o prebrani vsebini ter oblikovanje in zapis eseja, ki se od dijaka pričakujejo.

V glavah in srcih teh mladih duš pa poleg zahtev šole divja še pravi cunami emocij in vprašanj o življenju ter silna želja po samostojnosti ter neredki konflikti z okolico. Zato se na branje včasih težko osredotočijo.

Kako lahko pomagamo mladostniku pri izpolnjevanju bralnih zahtev za šolo?

Naša naloga ni, da bi razmišljali o dolžnostih, ki jih ima mladostnik, vsekakor pa lahko sodelujemo pri njegovem načrtovanju, če nam to dovoli oziroma nas za to zaprosi. V načrt lahko vključimo tisto že večkrat priporočeno uro branja za vso družino.

Preberemo lahko knjigo, ki jo mora prebrati naš mladostnik. Ne zato, da bi to storili namesto njega, pač pa zato, da se lahko z njim pogovarjamo o vsebini. Tako bomo na nek način udeleženi, saj bomo ob pogovorih o vsebini spoznavali njegovo razmišljanje in odnos do sveta.

Če je le mogoče, je dobro, če lahko knjigo, ki jo mora najstnik prebrati z namenom pisanja eseja, kupimo. Tako bo lahko mladi bralec v knjigi ob branju označeval odseke, ki so še posebej zanimivi ali pomembni za razumevanje zgodbe. Si zapisoval vprašanja ali mnenja, ki so se mu ob branju pojavila in si označeval dele povezane s teorijo književnosti.

Ohranjanje pristne ljubezni do branja

Med morati in želeti je velika razlika. Najstniki pogosto berejo literaturo, ki je predpisana in jo morajo prebrati, ne da bi to zares želeli. Obremenjenost z branjem predpisanih knjig in tudi drugimi zahtevami šole lahko vpliva na mladostnikovo navdušenje za branje. Zato je pomembno, da ne zanemari branja knjig, ki jih rad bere za svojo dušo.

Obisk knjižnice

Vedeti moramo, da se je odnos našega mladostnika do branja razvijal že od mladih nog in če ga prej nismo mogli navdušiti za branje, je težko pričakovati, da bomo to lahko storili, ko je že skoraj odrasel. Če smo otroka navadili redno obiskovati knjižnico, mu bo ta navada skoraj zagotovo ostala tudi v obdobju mladostništva.

Pri tem moram pohvaliti delo knjižničark in  knjižničarjev, ki po šolskih, mestnih in krajevnih knjižnicah izpostavljajo nove in všečne knjige in tako mlade bralce povabijo k izbiri.

Če bomo otroka v ranem otroštvu navadili na redno obiskovanje knjižnice, bo spoznal tudi te zanimive kotičke z izpostavljeno literaturo.

Ne vtikajmo se preveč!

Na spletni strani osnovne šole Most na Soči, https://www.os-mostnasoci.si/namigi-za-starse/ ,

sem naletela na tale zapis:
Odrasli lahko najstnikom pomagamo, da jim branje postane pomemben del življenja.
Izogibajmo se:

• nerganju, podkupovanju, prisili,
• kritiziranju gradiva, ki ga berejo,
• pretirani hvali, ko jih najdemo brati.

Zapisanemu prikimam in dodam, da lahko s pretiranim vtikanjem odvrnemo mladostnika od tega, da bi sploh poslušal kak naš nasvet glede branja in tudi nasploh.

Kaj mladostniki radi berejo?

Ko pomislim na svoje obdobje odraščanja in knjige, ki sem jih rada prebirala, ne morem mimo precej obsežne zbirke Čarovnica z Griča, hrvaške pisateljice Marije Jurić Zagorke. Kljub temu da je od takrat preteklo veliko vode in je dandanes mladim na razpolago res veliko knjig z najrazličnejšimi temami, opažam, da mlade še vedno pritegnejo napete in nenavadne zgodbe, ki so izšle v več delih. Take so na primer večni Harry Potter, Somrak, Vampirska akademija, Dosjeji X, pa serija o čarovniku Merlinu in mnoge druge. Velika »prednost« teh zbirk je v tem, da mlade pogosto povsem prevzamejo in se lahko starši hitro znajdemo v obratni vlogi, ko je treba mladostnika odganjati od knjige, da opravi še kakšne druge obveznosti.

Seveda je popolnoma jasno, da so fantom bolj na kožo pisane avanturistične prigode, tehnične in poljudnoznanstvene vsebine, fantastika ter kriminalke. Dekleta bodo pritegnile bolj romantične vsebine, pa tudi knjige ki obravnavajo socialna vprašanja in odnose med ljudmi. Takšna je na primer Pallacieva knjiga Čudo z obema nadaljnjima knjigama. Za mlajše najstnice pa seveda Princeskin dnevnik.

Pri izbiri knjig sicer prevladujejo tuji avtorji, moram pa poudariti, da imamo tudi med slovenskimi take, ki so osvojili mlade, kot so na primer Boštjan Gorenc, Janja Vidmar, Desa Muck in drugi.

V knjigah mladi najdejo tudi odgovore na vprašanja o svojem odraščanju in zorenju. Zato ne zanemarimo knjig na to temo.

Za konec

Za konec bi vas rada ponovno opozorila, da ima vsak bralec deset pravic, ki jih je v svoji knjigi Čudežno potovanje zapisal francoski pisatelj in avtor številnih knjig o vzgoji Daniel Pennac.  

http://www.osjd.si/knjiznica/10-pravic-bralcev/

Sicer bodo te pravice težko uresničene, kadar gre za s strani šole predpisane knjige, prav pa je, da jih spoštujemo, kadar ne gre za literaturo z oznako »moram prebrati«.