Branje za začetnike

Zapisala: Mojca Klug, prfesorica

Datum objave: 8.3.2022

 

 

Če želite, da so vaši otroci pametni, jim preberite pravljice. 
Če želite, da so pametnejši, jim preberite več pravljic.
                                                                                                                                (Albert Einstein)

 

Kdaj se učenje branja sploh začne? In kdaj ter kako se začne pri otroku prižigati lučka ljubezni do branja?

Trdno verjamem, da se vse skupaj začne, ko otroku ponudimo prvo kartonko in iz nje preberemo tiste redke besede, ki so v njej napisane. Dogaja se čez dan, ko se sprehajamo ali vozimo mimo tabel z napisi: banka, pošta, vrtec, šola, Žalec, Postojna, BTC in nadaljuje v večer, ko si vzamemo čas za to, da otroku pred spanjem preberemo zgodbico ali pravljico. In takrat, ko nas otrok vidi s knjigo ali kakšnim drugim čtivom v rokah. Začetek učenja branja je tudi vsakokratni obisk knjižnice ali knjigarne, pa tudi urejanje knjig na domači knjižni polici. Pri slednjem naj sodeluje naš otrok.Prepričana sem, da bo radovedno spraševal, kaj na prvi strani piše in si poskušal zapomniti najbolj zanimive naslove.

 

Z vsemi zgoraj opisanimi aktivnostmi gradimo tisto najpomembnejše za branje: radovednost in motivacijo. Učenje branja bo namreč potekalo bolj gladko, če si bo otrok zares zaželel, da bi se tudi sam čimprej naučil brati, kot pa če bi ga k temu silili.

 

Prepoznavanje in utrjevanje oblike posameznih črk

Ko govorimo o osvajanju tehnike branja in avtomatizaciji, je na začetku poleg otrokove želje nujno, da otrok prepozna vsako črko in jo poveže z ustreznim glasom. To je osnova za učenje vezanega branja.

 

Črke bo prepoznaval in si jih zapomnil preko različnih dejavnosti. Najprej bo najverjetneje spraševal, katera črka je to in si zapomnil tiste, ki nastopajo v njegovem imenu in v imenih družinskih članov. Prepoznavanje črk lahko utrjujemo s preprostimi kartončki s črkami tako, da otrok žreba kartonček in pove, katera črka je na njem napisana. Morda mu bo všeč iskanje določene črke v besedilu, tipkanje črk po nareku, pisanje črk v pesek ali posodico z mivko oziroma polento, pisanje črk po zraku ali oblikovanje le-teh iz vrvice ali drobnih elementov. Začetniki imajo radi tudi pisanje črk na hrbet druge osebe ali prepoznavanje črke, ki jo drugi napiše na njegov hrbet. Pri tem jim bo še posebej ugajalo vmesno »brisanje table«, pri katerem boste z dlanmi drseli po njihovih hrbtih v vseh smereh. Uh, kako to paše! Zanimivo in ustvarjalno je lahko tudi ponazarjanje črk s prsti ali pa kar s celim telesom.

 

Opozorilo
Posamezne glasove vedno izgovarjamo brez polglasnika, torej kot čiste glasove. Pri soglasnikih bo to pomenilo, da jih izgovorimo zelo na kratko. V vsakodnevnem življenju smo sicer navajeni glasovom dodajati polglasnik, na primer pƏ, mƏ, kƏ …, kar pa v obdobju ko otrok spoznava črke, ni dobro. V praksi se izkaže, da izgovorjava glasov brez polglasnika pripomore k pravilnejši glasovni analizi besed in tudi uspešnejšim poskusom vezanega branja.

 

Vezano branje

Otroku lahko pri vezanem branju pomaga prst. Z njegovo pomočjo se lažje osredotoči na niz črk.

 

Priporočilo
Vztrajajte pri tem, da si otrok pri branju pomaga s prstom, ki sledi besedilu, ki ga otrok bere. Še posebej deklicam bo všeč, če noht kazalca polakiramo z barvnim lakom, fantje pa bodo bolj zadovoljni, če jim na noht na primer z alkoholnim flomastrom narišemo puščico ali čisto majhen avtomobilček.
Pa tudi druga roka naj bo pri tem na mizi in ne v naročju. To h kakovosti branja ne bo pripomoglo zgolj zaradi boljše osredotočenosti, pač pa bo koristilo tudi boljši drži in ustreznejši razdalji med otrokovimi očmi in čtivom.
Učinkovit pripomoček je lahko tudi marker, s katerim bo ob branju vlekel čez vrstico, ki jo bere, včasih pa bo moral na pomoč priskočiti še naš prst.
Otroku so lahko v pomoč tudi razna pomagala, kot so tako imenovani bralni kartončki in bralna ravnilca ter barvne folije.

 

Oblika, velikost in barve črk ter podlaga

Za učenje branja izbiramo fonte črk, ki so čisti, brez kakršnihkoli okraskov in dodatkov. Črke morajo biti za začetek čimbolj tipske. Takšni so na primer fonti Helvetica, Courier in Arial. Za otroke z disleksijo se priporoča rahlo obarvan papir. Kar je dobro za otroke z disleksijo, vsekakor ne more škoditi tudi bralcem začetnikom. Besedilo natisnjeno na barvno podlago bo vsekakor vsaj popestritev, pri nekaterih pa tudi zelo pomembna pomoč pri branju. Na primer pri otrocih s tako imenovanim skotopičnim sindromom. Pri teh otrocih gre za motnjo v vidnem zaznavanju, ki ima lahko za posledico tudi oteženo branje. Tem otrokom še posebej veliko težav povzročajo črne črke na belem svetlečem papirju.

 

Priporočilo
Otrokom z disleksijo in drugim otrokom s težavami pri opismenjevanju je naproti stopila tudi Kopija nova s svojo ponudbo zvezkov z barvnim papirjem. Vabim vas k ogledu predstavitve na povezavi https://www.kopija-nova.si/zvezki-za-dislektike-ajda.

 

Velikost črk in razmiki naj ustrezajo temu, kako vešč je otrok pri branju in kako dobro se orientira med vrsticami.

Vsekakor za začetnike priporočam velike črke in precejšnje presledke med vrsticami. In poravnavo besedila z leve strani.

 

Količina besedila

Bodimo pozorni na to, da nas naša ali otrokova želja po tem, da bi se čimprej in čim bolje naučil brati, ne zanese v kakršnokoli pretiravanje. Kvaliteta mora vedno imeti prednost pred kvantiteto. S količino in zahtevnostjo besedil se popolnoma prilagodimo stopnji branja, ki jo je otrok že dosegel. Upoštevajmo, da je učenje branja zahteven in kompleksen proces in da se ob tem otrok mentalno, pa tudi fizično utrudi. Osredotočenost mlajšega otroka na branje začne hitro jenjati, zato nikar ne silimo otroka k branju, ko vidimo da je preutrujen in nepozoren in je začel pri branju delati več napak. Če bomo vztrajali, ko otrok ne zmore več, bo otrok utrjeval napake in slabo tehniko, namesto da bi napredoval.

 

Priporočilo
Priporočam, da otrok začetnik raje bere večkrat po malo.

 

Bralno razumevanje

Pravo bralno razumevanje se lahko začne šele takrat, ko otrok vezano bere in je njegovo branje tako rekoč avtomatizirano in se mu ni treba več truditi glede prepoznavanja črk in vezave le teh v besedo.

 

Pri bralnem razumevanju bo otrok prav tako bolje napredoval, če bomo izhajali iz preprostejših besedil. Začne naj se s prebiranjem besed, katerih pomen bo otrok razumel takoj, ko bo besedo prebral. Sledilo bo razumevanje povedi, kot so na primer navodila: »Usedi se na tla. Popraskaj se po nosu. Dvigni levo roko.«

Seveda vsa prizadevanja otroka vodijo k temu, da bo dobro razumel tudi krajša, nato nekoliko daljša in za tem vse daljša in daljša besedila in nekoč tudi bolj ali manj debele knjige.

 

Pravilnost branja

Velikokrat pri otroku opazimo, da pri branju naredi veliko napak ali da besede kar ugiba. K natančnosti oziroma pravilnosti branja bo veliko pripomoglo že kazanje s prstom.

 

Lahko se odločimo tudi za »žetoniranje«, ko otroku za napačno prebrano besedo dodelimo žeton. Če se ob tem popravi, žeton vzamemo nazaj. Morda bo za otroka, ki dela pri branju več napak, zanimivo, če si bo pred branjem določil, koliko napak sme narediti. Toliko napak mu bomo namreč ob koncu branja »odpustili«. To bo otroku, ki dela napake pri branju, pomagalo, da ne bo pretirano zahteven do sebe. Cilj da bi otrok ki pri branju naredi veliko napak, kar naenkrat bral brez napak, je prezahteven in odpustki bodo prišli prav, da nad seboj ne bo obupal.

 

Otrok naj bo sproščen

Za konec bi vam rada dala še nasvet, ki se nanaša na otrokovo pretirano željo, da bi se pri branju zares izkazal. V tej želji veliko otrok želi prehitevati in brati hitreje, kot zmore. Posledica tega je zaganjajoče in ušesom precej neprijetno branje, običajno z veliko napakami in ugibanji.

Karikirajte otroku razliko med branjem z zaganjanjem in umirjenim, počasnim branjem, da bo ugotovil, da se počasno branje vendarle precej lepše sliši in da je tudi bolj kakovostno.

 

Tehnologija nam omogoča tudi, da otrokovo branje posnamemo in skupaj z njim posneto analiziramo, da bo uvidel, da najlepše bere, kadar bere tako kot zmore in ne tako, kot bi morda v nekem trenutku že želel brati.

 

Sprostitev ali meditacija pred branjem, prijazno spodbujanje in sprotne potrditve, pri nekaterih otrocih v ozadju tudi umirjena glasba (kot so recimo skladbe ki jih na youtubu najdemo, če vpišemo »music for studying«) bodo veliko doprinesle k premagovanju zakrčenosti in sunkovitosti ter boljši kakovosti branja. Pa tudi k večji otrokovi naklonjenosti do vaje branja.

 

Za konec

Nihče ni rekel da je nagovarjanje otroka k branju vedno lahka naloga.

 

Ko se otrok uči branja, bodite razumevajoči in hkrati vztrajni. Ne pričakujte od otroka kakovosti branja, ki je še ne zmore, vendar se zavedajte, da bo to lahko dosegel z redno vajo in vašo podporo.