Bralno učne startegije - 2. del 

Zapisala: Mojca Klug, prfesorica

Datum objave: 24.11.2020

Preden nadaljujemo, vas povabim k branju prvega dela prispevka o bralno učnih strategijah na povezavi https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/beremo/bralno-ucne-strategije?utm_source=facebook&utm_medium=getinteractive&utm_campaign=nasvet_nov2020&fbclid=IwAR26DDdShqyS6ZIwvBmYl8rdLp-VIY6oxH3ShTp1Z0b-7q_XtGtInFHO2Ys

Kot sem napovedala, bomo danes govorili o miselnih vzorcih in drugih grafičnih prikazih, kot sta na primer ribja kost in Vennov diagram. Z grafičnimi prikazi lahko kompleksnejše gradivo poenostavimo in abstraktnejše gradivo konkretiziramo.

Miselni vzorci

Učenje z miselnimi vzorci je ena najbolj znanih strategij učenja.

Miselni vzorci so še posebej primerni za tiste, ki informacije sprejemajo pretežno po vidnem kanalu in si učno vsebino zapomnijo kot slike. So tudi za tiste, ki radi izpisujejo, urejajo, barvajo. S tem sem že namignila, da je strategija primerna tudi za kinestetične tipe. Za njih priporočam, da uporabljajo belo tablico ali kos večjega plastificiranega kartona, na katerega ogrodje miselnega vzorca in glavne teme zapišejo s piši-briši flomastri. Pod glavne naslove pa potem ključne besede na listkih lepijo na svoje mesto. Listke si lahko pripravijo že prej in to je lahko nadgradnja v preteklem članku omenjene Paukove strategije. V tem primeru na listke zapišejo besede in besedne zveze z desne polovice izpisov.

Morda se komu zdi, da gre za zamudne metode. Res je. Toda že izdelava miselnega vzorca je učenje in ponavljanje. Gre za aktivno učenje, katerega rezultat je seveda tudi boljša zapomnitev. Saj je zagotovo prišlo tudi že do vas, da mnogi strokovnjaki priporočajo pisanje »plonk« listkov. Ob izdelavi le-teh se posameznik tudi uči. Hkrati se uri v ločevanju bistvenih in nebistvenih informacij, saj na majhen listič ne more napisati celotnega besedila, temveč le ključne informacije. Zapisati jih mora na takšen način, da jih je v tistem kratkem hipu, ko nadzorni učitelj oz. profesor za hip pogleda stran, sposoben tudi takoj najti na listku. Ne razumite tega kot propagando za »plonkanje« ampak kot idejo za zelo učinkovit način učenja. Večina učencev in dijakov, ki izdelajo takšne listke tako ali tako poroča, da jih med ocenjevanjem znanja niso uporabili, saj so tisto, kar so zapisali na ta listek, že med samim pisanjem povsem osvojili.

Kako izdelamo miselni vzorec?

Potrebujemo list papirja in različna barvna pisala. Običajno se izkaže, da je bolje, če list postavimo ležeče. Seveda lahko miselni vzorec naredimo tudi na računalniku, če smo vsaj malo vešči dela z Wordom ali PowerPointom.

Na sredino lista zapišemo glavni naslov in ga ozaljšamo, to pomeni obkrožimo, pobarvamo ali osenčimo. Premislimo, koliko glavnih podtem ima učna vsebina, ki jo nameravamo prikazati z miselnim vzorcem in nato iz glavnega naslova potegnemo ustrezno število glavnih (debelejših) črt. Možganom bo bolj všeč, če bodo te črte neravne in če bo vsaka narisana z drugo barvo. Na črte ali na konec le-teh zapišemo ključne besede oz. nekakšne podnaslove. Pišemo z velikimi tiskanimi črkami in upoštevamo smer od leve proti desni oz. v smeri urinega kazalca. Za vsak podnaslov uporabimo drugo barvo.

Od glavnih črt nato vlečemo tanjše, ob katere z malimi črkami zapisujemo še druge pomembnejše besede, iščemo zveze med njimi in podobno. Lahko tudi rišemo, lepimo manjše sličice in podobno. Tega bodo naši učeči možgani res veseli, saj se tistega, kar je enolično in linearno urejeno, zelo hitro naveličajo.

Zanimiv primer miselnega vzorca o tem, kako izdelamo miselni vzorec, sem našla na spletu na povezavi:http://www2.arnes.si/~lukoper9/spretnosti_ucenja/miselni_vzorci_v_petih_korakih.html

Ribja kost

Ribjo kost uporabljamo za prikaz vzročno posledičnih odnosov, prednosti in pomanjkljivosti, nasprotij, prevodov, besed in njihovih razlag, sopomenk, podpomenk, protipomenk in podobnih dvojic besed oziroma besednih zvez.

Na list papirja narišemo ribjo kost.

Na par črt na vsaki strani hrbtenice pa zapišemo obe besedi oziroma besedni zvezi, ki sodita skupaj. Primer ribje kosti najdete na strani Osnovne šole Polje http://www.ospolje.si/7-a/ucne-strategije-slikovni-in-drugi-prikazi-za-lazje-ucenje#

Na tej povezavi je objavljena tudi zanimiva vaja z delno izpolnjeno ribjo kostjo, ki jo lahko vaš otrok uporabi za seznanjanje s strategijo ponazarjanja ključnih podatkov v obliki ribje kosti.

Vennov diagram

Vennov diagram je primeren, kadar se učimo o skupnih značilnostih in razlikah med dvema ali več predmeti, bitji, pojavi. Sedem minut traja posnetek na YouTubu, na katerem Dr. Branka D. Jurišić z IC Pika odlično predstavi učenje z Vennovim diagramom in ga najdete na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=aZfCf4GGEMs

Učenje s pomočjo preglednice VŽN

Če vam je bila predstavitev Vennovega diagrama všeč, vas vabim, da si ogledate še filmček, ki predstavlja učenje s pomočjo preglednice VŽN in se nahaja na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=UfERkqKSlCM

Za konec

Tako. Med našima druženjema smo si ogledali nekaj najpomembnejših učnih strategij. Seveda jih obstaja še mnogo več.  Vsaka učna strategija pa ni enako primerna za vsakogar in za vsako učno snov.

Preden zaključim, bi vas rada opozorila še na razlike v izbiri učnih strategij med dečki in deklicami. Če si dovolim posplošiti, lahko opazim, da so deklice po navadi bolj marljive, bolj organizirane, imajo večji estetski čut. Zato se bodo pogosteje učile ob uporabi različnih barv, pogosteje si bodo ključne podatke izpisovale in se učile z miselnimi vzorci ali katerim drugim grafičnim prikazom učne vsebine.  Če bomo enako pričakovali od dečkov, večinoma ne bomo prišli mnogo dlje od pregovarjanja. Fantje si bodo povečini učenje poenostavili tako, da bodo učno snov brali, ob tem kaj podčrtali ali res na kratko izpisali. Pogosteje bodo uporabljali zgolj rdečo barvico. Si bodo pa večkrat kot dekleta med učenjem zastavili vprašanja in razmišljali o povezavi snovi, ki se je učijo, z neko drugo učno vsebino, predvsem pa s tistim znanjem in izkušnjami, ki so jih pridobili s konkretnim delom in opravili. Seveda to ne drži kot pribito, a budno oko učiteljev in staršev bo pogosteje opazilo prav te razlike.