Kako vedeti, ali je otrok pripravljen na učenje?

Na prvem mestu je potreba po preživetju (hrana, pijača, počitek idr.), v katero spada tudi potreba po varnosti. Šola otroku omogoča, da se počuti varnega in sprejetega predvsem s pomočjo ustaljenih rutin, jasnega reda in prijazne podpore odraslih. Učitelj s tem otroku pomaga, da ponovno najde svojo naravno radovednost in željo po raziskovanju, ki se ob tako velikih spremembah, kot je vstop v šolo, lahko začasno poruši.

Resno je treba jemati tudi potrebo po zabavi. Učenje mora biti raznoliko in prilagojeno posamezniku – takšno, da otrok sodeluje aktivno, da je vključena igra in da so dejavnosti zanj smiselne. Če otrok v šoli ne najde zanimivih in ustrezno zahtevnih izzivov, bo tudi njegova motivacija hitro upadla.

Potreba po moči je potreba, ki odraža otrokovo željo po uspehu. Pomembno je, da otrok prejema jasne in spodbudne povratne informacije – naj ve, kaj mu že dobro uspeva, kaj lahko še izboljša in kako naj to stori. Otroci si želijo slišati, da jim gre dobro – ampak tudi izvedeti, kaj lahko še izboljšajo. Učitelji v šoli poznajo moč prave povratne informacije, znajo pohvaliti, usmeriti in postaviti ustrezno zahteven izziv. Dodatno lahko otrok občutek uspešnosti razvija skozi manjše zadolžitve v razredu, ob katerih se uči odgovornosti. Če ima učenec v razredu svojo nalogo, naj si bo to »skrbnik za zalivanje rož«, toliko bolje!

Ne smemo pozabiti na potrebo po svobodi. Pri vodenju pouka se upošteva tudi otrokovo potrebo po svobodi, za katero je moč poskrbeti s prepuščanjem odločanja otrokom. Otrok si želi izbirati, odločati in sodelovati pri načrtovanju svojega dela in imeti priložnost soočiti se s posledicami svojega dela, učenja in vedenja (tudi neugodnimi). Ko mu omogočimo, da se izrazi in prevzame del odgovornosti za svoje učenje, se poveča tudi njegova zavzetost. Ob tem se uči, da imajo njegove izbire tudi posledice.

V šoli so učenci že v prvem razredu vključeni v oblikovanje namena učenja. Skupaj z učiteljem se pogovorijo o tem, kaj se učijo, in skupaj določijo, kako izgleda uspešno izvedena naloga. Na ta način se učijo usmerjati pozornost, ohranjati fokus in spremljati svojo pot učenja. Vse poteka z uporabo besedišča, ki ga otroci razumejo.

In nenazadnje – potreba po pripadnosti. Otrok se bo v šoli dobro počutil, če bo imel vsaj eno osebo, ki mu je blizu, ki ga sprejema in mu daje občutek varnosti. To je lahko učitelj ali učiteljica, vzgojiteljica,  sošolec ali sošolka ali drug odrasli v šoli. Če ima otrok občutek, da ga nekdo res razume in mu daje oporo, bo z večjim veseljem hodil v šolo.

Kako pripravljen je otrok na učenje?
Kako je šola pripravljena na sprejem otroka?

Šestletnik ni pomanjšan odrasel, ampak svet v malem. Z veliko domišljije in ogromno vprašanj. Naloga odraslih je, da ta svet spoznajo, ga sprejmejo – in otroku pomagajo, da v njem zasije. Zato se ne sprašujemo, ali je otrok pripravljen na šolo, ampak iščemo tiste pokazatelje, ki povedo, da je otrok pripravljen na učenje.

Šola sprejema prvošolce in pri tem ve, katere so razvojne značilnosti šest let starih otrok. Seveda ve tudi to, da so med otroki razlike na posameznih področjih razvoja. A brez skrbi, šola je pripravljena na te značilnosti in se jim zna prilagoditi, saj učitelji skrbno načrtujejo vsako uro učenja in dejavnosti.

Kako poteka prehod iz vrtca v šolo?

Ko otrok vstopi v šolo, je najpomembnejše, da se tam počuti varno, sproščeno in sprejeto. Šele takrat lahko začne razvijati vse tiste spretnosti, ki jih potrebuje za dobro sodelovanje z vrstniki in uspešno učenje. Učitelji in vzgojitelji kot tudi drugi strokovni delavci otrokom pomagajo pri prilagajanju na novo okolje.

Da bo prehod iz vrtca v šolo čim bolj prijeten in mehak, je pomembno, da sodelujejo vsi – otroci, starši, vzgojitelji, učitelji in po potrebi tudi drugi strokovnjaki. Skupaj lahko ustvarimo prostor, kjer se otrok dobro počuti, je radoveden in motiviran za učenje.

Prehod v šolo pomeni veliko spremembo – ne le v tem, kje in kako otrok preživlja dan, ampak tudi v tem, kako doživlja sebe, svojo vlogo v skupini, pravila in pričakovanja. O vstopu v šolo se pogovarjamo pravočasno in otroku omogočimo, da se v novo okolje vključi postopno in na način, ki je primeren njegovemu razvoju.

Predstavljajte si, da se je ravnokar začel vaš prvi dan nove zaposlitve, vendar ne veste, kdo bo vaš vodja, kaj boste počeli (ali boste to zmogli), kdo so vaši sodelavci, kje je WC, kdaj in kako je organizirana malica. To je za odraslega izjemno stresno. Zdaj pa si predstavljajte, da ste šestletnik. Mnogi otroci doživljajo podobno tesnobo prvega dne v vrtcu, in tudi ko pridejo v šolo, saj ne vedo, kaj se jim bo zgodilo. Posledično prvi šolski dan ne poteka vedno po njihovih pričakovanjih in tako, kot si ga predstavljamo odrasli. Vrtci, šole in starši lahko s sodelovanjem, ki se začne že zgodaj v vrtcu, lahko ustvarijo kakovosten prehod v šolo za vsakega otroka.

Že v vrtcih otroci skupaj z vzgojiteljicami pogosto odhajajo na sprehode do šole, si ogledujejo šolsko stavbo, igrišča in okolico. Potekajo tudi srečanja med otroki in učenci, obiski otrok iz vrtca v šoli ter obiski učencev v vrtcu. Te oblike sodelovanja so namenjene spoznavanju prostorov, oseb in vzdušja v šolskem okolju. Srečevanja vključujejo pogovore, igre in zgodbe o varnem vedenju na cesti in v prometu, pa tudi spoznavanje prostorov in poklicev. Poleg tega se srečujejo tudi učitelji in vzgojitelji, da bi si izmenjali informacije o otrocih, kar omogoča lažjo in hitrejšo prilagoditev šolskega okolja potrebam otrok. Zavedati se moramo, da otroci živijo v pričakovanju tega, kaj jim bo prinesla šola, in se šole veselijo. Zato lahko raziskovanje in pogovarjanje ob polni šolski torbi v vrtcu prinese obilo veselih in zanimivih zgodb.

Zakaj v šolo pri šestih letih?

Starost sama po sebi ne pove, ali je otrok pripravljen na šolo ali ne. Veliko pomembnejše je, v kakšnem okolju otrok preživlja čas – ali ima priložnost raziskovati, poslušati zgodbe, se igrati s črkami, številkami, postavljati vprašanja … Prav takšno spodbudno okolje najbolj prispeva k razvoju znanja in spretnosti, ki jih bo otrok v šoli potreboval. Raziskave kažejo, da so otroci najbolj dovzetni za učenje med petim in šestim letom starosti, a to ne pomeni, da so vsi enako pripravljeni ob istem času. Vsak otrok je drugačen, zato je vsakega potrebno opazovati kot posameznika in mu dati podporo, ki jo potrebuje ter takrat, ko jo potrebuje.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Kako poteka prehod iz vrtca v šolo?

Ko otrok vstopi v šolo, je najpomembnejše, da se tam počuti varno, sproščeno in sprejeto. Šele takrat lahko začne razvijati vse tiste spretnosti, ki jih potrebuje za dobro sodelovanje z vrstniki in uspešno učenje. Učitelji in vzgojitelji kot tudi drugi strokovni delavci otrokom pomagajo pri prilagajanju na novo okolje.

Da bo prehod iz vrtca v šolo čim bolj prijeten in mehak, je pomembno, da sodelujejo vsi – otroci, starši, vzgojitelji, učitelji in po potrebi tudi drugi strokovnjaki. Skupaj lahko ustvarimo prostor, kjer se otrok dobro počuti, je radoveden in motiviran za učenje.

Prehod v šolo pomeni veliko spremembo – ne le v tem, kje in kako otrok preživlja dan, ampak tudi v tem, kako doživlja sebe, svojo vlogo v skupini, pravila in pričakovanja. O vstopu v šolo se pogovarjamo pravočasno in otroku omogočimo, da se v novo okolje vključi postopno in na način, ki je primeren njegovemu razvoju.

Predstavljajte si, da se je ravnokar začel vaš prvi dan nove zaposlitve, vendar ne veste, kdo bo vaš vodja, kaj boste počeli (ali boste to zmogli), kdo so vaši sodelavci, kje je WC, kdaj in kako je organizirana malica. To je za odraslega izjemno stresno. Zdaj pa si predstavljajte, da ste šestletnik. Mnogi otroci doživljajo podobno tesnobo prvega dne v vrtcu, in tudi ko pridejo v šolo, saj ne vedo, kaj se jim bo zgodilo. Posledično prvi šolski dan ne poteka vedno po njihovih pričakovanjih in tako, kot si ga predstavljamo odrasli. Vrtci, šole in starši lahko s sodelovanjem, ki se začne že zgodaj v vrtcu, lahko ustvarijo kakovosten prehod v šolo za vsakega otroka.

Že v vrtcih otroci skupaj z vzgojiteljicami pogosto odhajajo na sprehode do šole, si ogledujejo šolsko stavbo, igrišča in okolico. Potekajo tudi srečanja med otroki in učenci, obiski otrok iz vrtca v šoli ter obiski učencev v vrtcu. Te oblike sodelovanja so namenjene spoznavanju prostorov, oseb in vzdušja v šolskem okolju. Srečevanja vključujejo pogovore, igre in zgodbe o varnem vedenju na cesti in v prometu, pa tudi spoznavanje prostorov in poklicev. Poleg tega se srečujejo tudi učitelji in vzgojitelji, da bi si izmenjali informacije o otrocih, kar omogoča lažjo in hitrejšo prilagoditev šolskega okolja potrebam otrok. Zavedati se moramo, da otroci živijo v pričakovanju tega, kaj jim bo prinesla šola, in se šole veselijo. Zato lahko raziskovanje in pogovarjanje ob polni šolski torbi v vrtcu prinese obilo veselih in zanimivih zgodb.